Pilotski projekt, kako s pomočjo digitalne tehnologije ohraniti povezavo med živimi in mrtvimi, je spomladi postal prvovrstna novica, ki je zaradi svoje bizarnosti odmevala tudi daleč čez meje naše majhne dežele. Kamnito-elektronski izdelek pod blagovno znamko iternal, ki ga je razvilo mariborsko podjetje Bio Energija v partnerstvu z elektrotehniško fakulteto Feri, se za zdaj še ni materializiral na javnih pokopališčih doma in po svetu.
»Medijska pozornost nas je zelo presenetila,« se spominja Saša Radovanović, zgodovinar, publicist in direktor podjetja Bio Energija. »V preteklih mesecih smo doživeli nepričakovano veliko povpraševanj, ovira pri sklepanju poslov pa je bila zmeraj zagotovitev zadostnega obsega proizvodnje.«
Rusi čakajo na sto nagrobnikov
Zamisel, da bi v Mariboru zagnal tovarno digitalnih nagrobnikov, je kmalu opustil. »Na Kitajskem smo našli partnerja, podjetje Derhino iz Changninga, ki izdeluje svetlobne reklamne panele,« razkriva Radovanović. »Pogodbo, po kateri bodo prevzeli proizvodnjo in trženje na Kitajskem, mi pa bomo ohranili razvoj in oblikovanje, bomo podpisali prihodnji mesec.« Trdi, da je pridobil tudi investitorja. Pokopališki posel naj bi finančno podprlo podjetje Sadras Ltd. iz ameriške davčne oaze Delaware, za spletno trženje pa naj bi skrbelo neko kanadsko podjetje.
Ko bodo podpisali pogodbo s Kitajci, naj bi ti nemudoma zagnali proizvodnjo. »Naročil imamo že precej, z Rusi iz St. Peterburga smo že podpisali pogodbo za dobavo sto nagrobnikov, iz Madžarske sem prejel povpraševanje za 200 kosov,« se pohvali Radovanović, ki načrtuje, da bo prihodnji mesec dobavil iternal prvemu in za zdaj edinemu slovenskemu kupcu, ki želi ohraniti vez s svojimi bližnji s pomočjo sodobnih tehnoloških rešitev. Postavil ga bo na pokopališču na tezenski Dobravi. Kitajski partner mu bo izdelal nagrobnik s 13-palčno diagonalo zaslona in s solarnim napajanjem.
En samcat digitalni nagrobnik ni prav velik iztržek na domačem trgu. Očitno se je izkazal utemeljen dvom Roberta Martinčiča, direktorja javnega podjetja Žale. »Slovenci nismo naklonjeni izstopanju, tudi po smrti ne,« je za Dnevnik razložil aprila. »Obenem je treba upoštevati vprašanje tehnične izvedbe in s tem povezanih omejitev. Zato predvidevam, da bodo takšni nagrobniki v bližnji prihodnosti zgolj izjema.«
»Slovenija je zelo konservativna,« se strinja pokopališki inovator. »Res pa je tudi, da še nismo spletli tesnejših stikov z našimi pogrebnimi podjetji, ker smo čakali na podpis pogodbe s proizvajalcem.« Cilj, ki si ga je zastavil marca, je po njegovem prepričanju še zmeraj dosegljiv. Letos bi rad prodal 100 nagrobnikov, prihodnje leto pa že tisoč.
Prototip v spomin na azerbajdžanskega heroja
Prototip, ki je bil pol leta razstavljen ob prazni grobnici na pobreškem pokopališču, že ima novega lastnika. Kupilo ga je veleposlaništvo Republike Azerbajdžan. Digitalnega spomenika, v katerem sta vgrajena majhen računalnik in 46-palčni svetlobni panel, ki je pred vandalizmom zaščiten s centimeter debelim kaljenim steklom, ne bodo postavili na pokopališče. Sedemnajstega novembra ga bodo slovesno umestili na območju nekdanje meljske kasarne. Iternal bo posvečen spominu na azerbajdžanskega narodnega heroja. Mehdi Husejnzade - Mihajlo (1918–1944) je bil diverzant IX. korpusa 30. divizije, ki je bil dejaven na Primorskem. Pokopan je v Čepovanu. V Mariboru mu bodo spomenik postavili zato, ker je bil leta 1943 tukaj v vojnem ujetništvu in je med drugim moral sodelovati pri gradnji protiletalskega obroča okoli okupiranega mesta.
