Dr. Keršmanc navaja, da se odvetniki upirajo spremembam, ker ukrepi za večjo učinkovitost in skrajševanje postopkov, ki jih predvideva novela ZKP-N, posegajo »v število njihovih točk v stroškovnikih«. Takšna trditev je netočna in tendenciozna iz več razlogov.

Prvič. Dejanska odprava sodne preiskave, ki je poglaviten ukrep, ki ga predvideva novela ZKP-N, ne bo v ničemer pospešila in skrajšala kazenskih postopkov. Enotno mnenje vseh pravnih strokovnjakov, ki so predstavili svoja stališča na javni predstavitvi mnenj v Državnem zboru RS, je bilo, da ni mogoče realno pričakovati, da se bo zaradi odprave sodne preiskave skrajšal čas obravnavanja kazenskih zadev, saj bo posledica odprave sodne preiskave pomenila hkrati povečanje števila glavnih obravnav, ki bodo potrebne do zaključka kazenske zadeve.

Drugič. Povečanje števila glavnih obravnav kot posledica odprave sodne preiskave bo nedvomno povzročilo bistveno povečanje (ne zmanjšanje) odvetniških stroškov za stranke (ali državo v primeru zastopanja po uradni dolžnosti). Povprečna glavna obravnava v kazenski zadevi pred okrožnim sodiščem je namreč ovrednotena s 600 odvetniškimi točkami, medtem ko je v istovrstni zadevi odvetniško opravilo v sodni preiskavi (na primer zaslišanje prič kot najpogostejše opravilo v okviru sodne preiskave) ovrednoteno s 160 odvetniškimi točkami. To je skoraj 4-krat manj, kot je ovrednotena odvetnikova udeležba na glavni obravnavi. Večje število glavnih obravnav, ki bodo potrebne zaradi tega, ker ne bo opravljena sodna preiskava, ki jo novela dejansko ukinja, bo tako stranke v primeru uveljavitve novele stalo bistveno več kot zdaj, ko se je velik del dejanskih vprašanj razčistil že v okviru (za stranko cenejše) sodne preiskave.

To, da OZS nasprotuje predlaganim spremembam ZKP-N, torej očitno ni povezano z ekonomskimi interesi odvetnikov, kot trdi avtor članka, saj če bi bilo, bi bilo bistveno bolj logično, da bi OZS novelo zakona podprla.

Tudi trditev dr. Keršmanca, sicer avtorja predloga novele ZKP-N, da so skupaj s kolegi vedno »prisluhnili strokovnim argumentom«, in »če so bili argumenti na mestu, smo jih upoštevali in podprli, če ne, obrazloženo zavrnili«, ne drži.

Odpravi sodne preiskave oziroma nadomestitvi le-te s policijsko-tožilsko preiskavo, zlasti na način, kot predvideva novela ZKP-N, je argumentirano nasprotovala celotna strokovna javnost, posebej tudi profesorji z vseh treh pravnih fakultet v državi, specialisti kazenskega prava iz vrst odvetnikov, tožilcev, policije in sodnikov ter zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Njihovih argumentov, s katerimi so utemeljevali, da novela vzpostavlja neuravnotežen in celo nepošten kazenski postopek, niti avtorji novele ZKP-N niti minister za pravosodje niso upoštevali. Očitno argumenti vseh teh vrhunskih pravnih strokovnjakov po mnenju dr. Keršmanca in njegovih kolegov »niso bili na mestu«.

Avtor je, kot sam pravi, »negativno publiciteto okrog ZKP-N« pripisal »PR-spinu brezskrupuloznih nasprotnikov, ki lažnivo prikazujejo, da naj bi bili proti rešitvam vsi ključni deležniki«. Nasprotovanje prej naštetih deležnikov v pravosodju in profesorjev prava je objektivno dejstvo, ki ga je mogoče preveriti v arhivu Državnega zbora RS in 3. programa TV Slovenija, ki je javno predstavitev mnenj o noveli ZKP-N neposredno prenašala. Res pa sta predlog ZKP-N, poleg obeh avtorjev zakonskega besedila in pravosodnega ministra, podprla tudi novi predsednik vrhovnega sodišča in novi generalni državni tožilec.

Mag. ROMAN ZAVRŠEK, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije