Če bo mesto lepo urejeno in zeleno, bodo ljudje raje hodili po njem peš in se bodo po opravkih ali na obisk redkeje odpravili z avtom, je občina Jesenice med drugim zapisala v celostno prometno strategijo občine. Ker pa besede, zapisane v dokumentu, k spremenjenim navadam ne prispevajo veliko, so se na Jesenicah lotili še dejanj. Na nekdanje parkirišče sredi mesta, ki ga zdaj prekriva zemlja, so včeraj dijaki jeseniške gimnazije in srednje šole zasadili drevesa.

Dijaki so bili nad nalogo navdušeni. »Prijetno je narediti nekaj dobrega za naravo,« je poudarila dijakinja Manja. Ravnateljica Srednje šole Jesenice Andreja Vehar Jerman je dodala, da šola z veseljem sodeluje pri projektih, ki Jesenicam pomagajo odpravljati sloves umazanega in nezdravega mesta.

Spomladi, ko bo na nekdanjem parkirišču zrasla še trava, bo to po besedah župana Tomaža Toma Mencingerja »prijeten zelen košček v središču mesta«. Kaj pa parkirišča, so spraševali mnogi občani. Kot je pojasnil podžupan Miha Rebolj, je bilo prav to parkirišče nelegalno, zato prihodnosti tako ali tako ni imelo. Bolje ko prazen prostor pa so zagotovo drevesa na zelenici. »Parkirišč je v okolici dovolj,« zagotavlja Rebolj. Tudi na Rdečem križu, ki po selitvi policijske postaje deluje v bližnji stavbi, so nam pred časom zaupali, da uporabniki tega parkirišča ob glavni cesti, kjer bi bili na očeh mimoidočih, niso uporabljali. Po pomoč so se raje odpravili z velikega parkirišča za stavbo in skozi zadnja vrata. Rebolj obljublja, da bodo s podobnimi ukrepi spomladi nadaljevali – prostor za sproščanje nameravajo urediti med razstavnim salonom Dolik in nekdanjo blagovnico Murka.

Rdečega prahu že 30 let ni več

Jesenic se sicer zaradi železarske tradicije še vedno drži vzdevek 'mesto rdečega prahu'. Rdeč dim se ni valil le iz visokih dimnikov, temveč je obarval tudi stavbe. »Včasih pozimi sneg ni bil bel. Tudi če smo šli v hribe, smo se morali odžejati s stopljenim snegom, ki smo ga zajeli v globini snežne odeje. Iz stare železarne je šlo vsak dan od 15 do 20 ton prahu v zrak,« sta stare čase obujala tehnolog Emil Šubelj in nekdanji vodja Jeklarne 2 Leon Vidic. Vse je pred tremi desetletji spremenilo odprtje nove Jeklarne 2. Snegu se je povrnila naravna belina, tudi fasade jeseniških stavb so dobile živahnejše preobleke.