Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović se od srede mudi v Rusiji na enem letošnjih najpomembnejših hrvaških zunanjepolitičnih dvostranskih srečanj, na katerem skuša dati novi zagon odnosom z Rusijo. Zagreb in Moskva letos zaznamujeta 25 let diplomatskih odnosov, a sta se državi v zadnji tretjini tega obdobja precej oddaljili. Druga mimo druge sta začeli gledati, ko je Hrvaška postala polnopravna članica Nata leta 2009. Takrat je nazadnje Rusijo obiskal kak hrvaški predsednik, Stjepan Mesić. S približevanjem Hrvaške Evropski uniji so dodatno popuščale vezi med državama, ki so se dokončno opustile z uvajanjem sankcij EU proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini. Največ dvostranskega nerazumevanja pa je bilo v zadnjem času zaradi predloga hrvaškega premierja Andreja Plenkovića za reševanje krize v Ukrajini po modelu mirne reintegracije vzhodne Slavonije po vojni na Hrvaškem, kar je naletelo na ostro nasprotovanje Kremlja, in zaradi spotikanja ruske Sberbanke na dolgovih hrvaškega koncerna Agrokor. Seznam je še veliko daljši, saj Hrvaška že več kot dve desetletji ni zagotovila ustreznega poslopja za ruske diplomate, vse hitreje opušča rusko vojaško tehnologijo, v začetku oktobra pa je poslala 78 vojakov v Poljsko v okviru Natove misije.
Dve uri pogovorov
Prvi obisk nekega hrvaškega predsednika v Rusiji po osmih letih sta državi dolgo pripravljali. Da državi prihajata v novo fazo odnosov, je naznanilo imenovanje hrvaškega veleposlanika v Rusiji.
Kljub visokim častem pri sprejemu Grabar-Kitarovićeve pa Rusija kaže tudi previdnost. Z gostjo se je v rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sočiju najprej pogovarjal zunanji minister Sergej Lavrov, ki je po vsem sodeč preveril, ali si Hrvaška resnično želi pozitivnega zasuka v odnosih. Da ne gre samo za protokolarni obisk, so potem kazali več kot dvourni pogovori dveh predsednikov. V izjavah po srečanju v »črnomorski Opatiji«, kot je Soči opisala Grabar-Kitarovićeva, so prevladovale konkretne gospodarske teme, predvsem v energetiki, ladjedelništvu in turizmu, potekal je tudi forum gospodarstvenikov. Delegaciji sta podpisali več sporazumov in protokolov o sodelovanju. V hrvaški delegaciji je bil tudi državni tožilec Dinko Cvitan, a so zanikali, da je njegova udeležba povezana s preiskavami v Agrokorju, čeprav so ruski mediji poročali, da sta bila skupaj z glavnim izvršnim direktorjem Sberbanke Hermanom Grefom udeleženca srečanja dveh predsednikov.
Omenila tudi Agrokor in arbitražo
Predsednika v Sočiju nista omenjala težav, ki jih ima Sberbank s terjatvami do Agrokorja. Grabar-Kitarovićeva je izjavila, da je pripravljena posredovati pri prizadevanjih ruske banke, da bi se dogovorila o poplačilu dolgov hrvaškega koncerna. Ne želi, da bi reševanje krize v Agrokorju obremenjevalo odnose, ker gre »za poslovno in ne meddržavno vprašanje«. Pojasnila je tudi, da povezovanje držav v okviru pobude treh morij med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem ni usmerjeno ne proti Rusiji ne proti Nemčiji, ter povabila ruske vlagatelje k sodelovanju v konkretnih gospodarskih projektih pobude. Potrdila je tudi, da je Putina seznanila o hrvaških stališčih glede spora o meji s Slovenijo oziroma arbitraži.
Grabar-Kitarovićevo je v Rusiji spremljalo tudi poročanje hrvaških medijev, da za obisk nima prave podpore vlade, ker v delegaciji ni ne ministrice za gospodarstvo ne zunanje ministrice, a je Plenković zanikal navedbe kot »bizarne«. O uspešnosti ruske misije hrvaške predsednice pa bo največ povedal morebitni povratni obisk Putina na Hrvaškem. Grabar-Kitarovićeva ga je v Sočiju večkrat javno pozvala, naj bo prvi ruski predsednik, ki bo uradno obiskal Hrvaško, a je dobila le kavalirsko potrditev. Pogovori o datumu obiska še ne pridejo v poštev, ker so pred Rusijo marčevske predsedniške volitve. Znano pa je tudi, da Putin nerad prihaja na obiske brez doseženih pomembnih sporazumov in projektov.