Predlog zakona o kazenskem postopku je danes v državnem zboru dobil 35 glasov, 31 poslancev in poslank pa je bilo proti. Predlog Gorana Klemenčiča bi potreboval glasove večine vseh poslancev, saj je šlo za preglasovanje veta državnega sveta.
Zavrnitev zakona je bila pričakovana, saj sta podporo napovedali samo stranki SMC in NSi. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je dejala, da je treba zakon spremeniti, ker zdaj »ščiti velike ribe«, vendar tudi SMC ni bila povsem enotna. Igor Zorčič, nekdanji uslužbenec tožilstva ter odvetnik, je namreč pojasnil, da nasprotuje členu, po katerem bi sodišče upoštevalo tudi zaslišanje prič brez prisotnosti njihovih zagovornikov. Dodal je, da ni edini poslanec SMC, ki predlog zavrača.
Spet o drugi svetovni vojni
Socialnim demokratom in Levici se je bolj sporna zdela določba, ki jo je predlagala NSi, nekoliko presenetljivo pa jo je podprla SMC. Zakon bi tako omogočal, da bi svojci oseb, ki so bile obsojene v času druge svetovne vojne in po njej, na sodišču do leta 2020 vložili predlog za njihovo rehabilitacijo – po sedanjem zakonu se je rok iztekel leta 2012.
Medtem pa se je največja opozicijska stranka pri obrazložitvi nasprotovanja osredotočila na to, da »zakon podpira le Klemenčič in njegova ekipa«, kot je povedal poslanec SDS Vinko Gorenak. Glede napovedane podpore NSi je dejal, da upa, da je bila to pomota. NSi sicer v prvem glasovanju zakona ni podprla, kljub temu da je bil vanj vnesen njen amandma. SDS je takrat glasovanje obstruirala, a so prav s svojo odsotnostjo omogočili, da je bil zakon v prvo sprejet.
Pred glasovanjem je nekaj negotovosti povzročala le odsotnost stališča stranke upokojencev. Ob prvem glasovanju je bila večina poslancev stranke upokojencev proti, pa so dopoldne napovedali, da se bo odločil vsak poslanec sam.
Notranja ministrica proti
Zakon je potreboval najmanj 46 glasov, saj so poslanci o njem zaradi veta državnega sveta odločali drugič. Državni svetniki so veto izglasovali predvsem zato, ker po njihovem mnenju slabša položaj osumljencev v kazenskih postopkih in omejuje sodno preiskavo. Do predloga so bili kritični tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ter predstavniki vrhovnega sodišča in odvetniške zbornice. Klemenčič je veto državnega sveta pripisal »vplivu politike in posameznih interesov«. Danes je poudaril, da se bo tudi v primeru, če zakon ne bo sprejet, še naprej zavzemal za spremembe, ki bi, brez nesorazmernih posegov v temeljne pravice, prinesle učinkovitejše delovanje kazenskega pravosodja.
