Znani ameriški fizik in pisatelj Alan Lightman, ki ga širša javnost pozna po njegovi knjigi Einsteinove sanje, v kateri se skozi sanje znanega znanstvenika v času pred zaključkom teorije relativnosti, ukvarja z različnimi aspekti časa, se je nedavno mudil v Beogradu, kjer je prisostvoval premieri predstave Einsteinove sanje v Jugoslovanskem narodnem gledališču, ki je nastala po omenjenem istoimenskem romanu. Ob tej priložnosti je nastal zanimiv intervju, v katerem je spregovoril o svoji viziji človekove prihodnosti.
S čipi v možganih in povezani z internetom
V intervjuju za Tanjug je med drugim povedal, da biologija in tehnologija, ki delujeta skupaj z roko v roki, ustvarjata novo vrsto človeškega bitja. »Mislim, da bomo v naslednji 100 do 200 letih veliko bolj razumeli, kako se spomin shranjuje v človeških možganih. Verjamem, da bomo vsi imeli računalniške čipe v možganih, s katerimi bomo neposredno povezani z internetom. In tako bo dovolj, da bomo zgolj pomislili na neko informacijo, ki jo bomo rabili, in le-ta se bo nemudoma pojavila v naši glavi,« je Lightman povedal v intervjuju za Tanjug. »Morda bo človek na prvi pogled tudi čez 200 let videti isto kot danes, pa vendar bo povsem drugačen. Postali bomo polstroji in polračunalniki.«
Živimo v nekem pospešenem svetu in to nas duhovno uničuje
O romanu »Einsteinove sanje« pravi, da je bolj fikcija in spominjajo na romane pisateljev kot so Gabriel José García Márquez in Salman Rushdie, vendar tudi ugotavlja, da je v sodobni znanosti veliko fantastičnega. »V 20. stoletju smo spoznali, da je narava precej drugačna od tistega, kar smo mislili. Če pogledamo na nivo atomov, vidimo, da se narava obnaša povsem drugače, da je del nas lahko na dveh mestih hkrati. Sedaj tudi vemo, da naše vesolje ni vedno obstajalo in da njegov začetek sega v čas pred 14 milijardami let. Sodobna znanost nam razkriva neviden svet in v tem smislu je znanost fantastična,« je dejal ameriški fizik.
Med drugim Lightman opaža, da se v današnjem času, še posebej v razvitih državah preveč hiti: »Vsi nekam hitijo, hitrost komunikacije, pretok informacij, pametni telefoni, vsi smo neprestano povezani, nenehno se borimo, in si ne vzamemo čas za razmišljanje, kdo smo in kakšne so naše vrednote. Živimo v nekem pospešenem svetu in to nas duhovno uničuje ter nam povzroča veliko škodo.«
Intuicija je pomembna tudi v znanosti
Lightmana, ki ima pet častnih doktoratov in je avtor šestih romanov, že od otroštva dalje enako zanima tako umetnost kot znanost. Kot otrok je delal rakete, imel majhen hišni laboratorij in pisal pesmi. Meni, da se znanost in umetnost dopolnjujeta in da je samo tako človeško bitje lahko popolno.
»Verjamem, da je intuicija, pomembna tako v znanosti kot umetnosti. V obeh primerih gre za iskanje resnice, razlika je samo v tem, da umetnost išče notranjo resnico, medtem ko jo znanost išče v zunanjem svetu,« je poudaril Lightman in dodal, da po njegovem znanost in umetnost izražajo tisto, kar je v nas človeško.
»Smo racionalna in logična bitja, po drugi strani pa smo spontani sanjači. Kot ljudje imamo v sebi več vidikov. Če smo samo znanstveniki ali samo umetniki, potem nismo popolni. Potrebujemo mostove, ampak potrebujemo tudi slike.«
Umetnost visoko ceni in pravi, da ima le-ta moč in nam posreduje vrednote, ki jih znanost in tehnologija sami po sebi nimajo. »Umetnost izraža tisto, kar je v nas človeško in mislim, da moramo biti bolj ljudje kot smo.«
Pomembno je verovati v nekaj več od nas samih
Po njegovem mnenju pomembno vlogo v človekovem življenju igra tudi religija, ki jo vidi kot vir vrednot, po katerih živimo in iz katerih izvirajo naše moralne ideje. Poleg tega meni, da je prav religija tista, ki nam preprečuje, da bi se uničili. Podobnost med religijo in znanostjo vidi v tem, da obe lahko za človeštvo naredita tako veliko dobrega kot veliko zlega. Vse je odvisno od načina, kako ju uporabljamo.
»Ko govorim o religiji, ne mislim na institucionalno religijo, temveč na individualno, duhovno izkušnjo. Vera je na svetu storila veliko slabega, vendar pomembno je naše verovanje v nekaj več od nas samih. Verjamem v zlato pravilo: »obnašaj se do drugih tako, kot želiš, da bi se oni obnašali do tebe. Mislim, da to povezuje vse nas,« je prepričan ameriški fizik Ligthman.
Predvsem pa se Lightman boji jedrske vojne. »Mislim, da imamo dva nora voditelja, enega na čelu Amerike in drugega na čelu Severne Koreje. Oba sta neprimerna za vlogo, ki jo imata, in oba nadzorujeta jedrsko orožje in to me zelo skrbi. Oba se obnašata kot otroka,« je Lightman iskreno izrazil skrb nad trenutno svetovno situacijo.
