Odločitev celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da morajo igrala in umetna trava pri Osrednji knjižnici Celje stran, je presenetila predvsem starše otrok, ki so tudi zaradi igral še raje zahajali v knjižnico in tako koristno združevali s prijetnim. Zaradi poteze zavoda so bili presenečeni tudi na občini, kjer pa so s projektantom začeli iskati rešitev za priljubljeno igrišče, ki skupaj s knjižnico stoji na zavarovanem območju Savinjskega nabrežja.
»Poiskali bomo rešitve, ki bodo v skladu z varstvenim režimom Savinjskega nabrežja in starega mestnega jedra ter tudi z zahtevami za sanacijo strehe oziroma talne površine nad otroškim oddelkom knjižnice,« pravi Gregor Globočnik, tiskovni predstavnik Mestne občine Celje. Kot kaže, naj bi po novem na igrišču imeli le zeleni pas in podlago za igralo. »Trenutno še usklajujejo tehnične specifikacije, preverjajo tudi, kako bi izvedli posamezna sanacijska dela in umestili zunanje, vizualne elemente,« dodaja Globočnik.
Varuhe kulturne dediščine skrbi videz
Na zavodu so pojasnili, da postavitvi otroškega igrala niso nasprotovali, so pa postavili določene pogoje. »Igrala bi morala biti v omejenih gabaritih, izdelana iz primernih, naravnih materialov in primernih barv, namesto enega večjega pa smo predlagali postavitev več manjših, s čimer bi se zmanjšal neprimeren vizualen vpliv na varovano nabrežje,« odgovarja direktorica celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik.
Dodala je tudi, da je bilo ob gradnji knjižnice Savinjsko nabrežje deloma pozidano, zato so projektanti načrtovali zeleno streho otroškega oddelka nove knjižnice, s čimer so se kompromisno strinjali. »V minimalnem obsegu je bil tako ohranjen zeleni pas pred objekti. Zelena površina Savinjskega nabrežja vzdolž reke Savinje ima namreč kontinuiteto še iz srednjega veka, ko so bili ob mestnem obzidju in pred grofijo urejeni vrtovi. »Mi smo leta 2014, ko je bila umetna trava že položena, izjemoma dopustili, da ta lahko tam ostane, a največ dve leti, do sanacije strehe otroškega oddelka knjižnice. Ko je ta čas potekel, pa smo zahtevali vrnitev v prvotno stanje,« je še pojasnila Brišnikova.
Umetna površina primernejša z več vidikov
Temu pa se je odločno uprla direktorica knjižnice Polona Rifelj, ki meni, da postavitev treh manjših igral ne bi bila smiselna, saj bi lahko prihajalo do gneče, s tem pa bi se povečala nevarnost za nesreče. Umetno travo pa so na streho otroškega oddelka namestili zaradi težav z zamakanjem, s čimer so se srečevali že vse od odprtja otroškega oddelka knjižnice Pri Mišku Knjižku, saj je skozi streho zamakalo ob vsakem močnejšem deževju. Če bi položili naravno travno rušo na strehi, po besedah Rifljeve tam ne mogli izvajati prireditev, ker bi bilo ob vsakem deževju preveč blata. »Že ko smo imeli igrala leto dni postavljena na lesnih sekancih, je bilo zaradi pasjih in mačjih iztrebkov težko vzdrževati ustrezno higieno. Če bi se odločili za naravno travo, pa bi spet tvegali tudi težave s kontaminirano zemljo, s katero se ubadajo na igriščih skoraj vseh celjskih vrtcev. Prednost umetne trave pa je tudi v tem, da je primernejša za otroke z alergijami in drugimi bolezenskimi stanji, ker je čista in jo je lažje vzdrževati,« se je varuhom kulturne dediščine javno uprla Rifljeva. Kot pravi, pa se je tudi zaradi igral in urejenega okolja obisk knjižnice v zadnjih letih povečal, prav tako število njenih članov. Tudi najmlajših.
