Kadar so bolniki po srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju vključeni v večmesečni program celostne rehabilitacije, to prispeva k manjši umrljivosti bolnikov in učinkovitejšem obvladovanju bolezni. Tovrstno ambulantno kardiološko rehabilitacijo od julija dalje krije zdravstveno zavarovanje.
V Sloveniji so ambulantno rehabilitacijo pri bolnikih po srčnem infarktu uvedli že leta 1983 v nekdanji Kliniki Trnovo; že dlje časa jo izvajajo na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana, vendar financiranje programa ni bilo urejeno, je povedal kardiolog Borut Jug. Po desetletju dogovarjanj, da bi ta program vzpostavili na nacionalnem nivoju na stroške zdravstvene blagajne, se je to letos tudi zgodilo. Program bodo uvajali postopno: poleg UKC Ljubljana ga že izvajajo v UKC Maribor, do konca letošnjega leta ga bodo uvedli še v SB Slovenj Gradec in Šmarjeških Toplicah, prihodnje leto v Bolnišnici Topolšica, SB Murska Sobota in SB Nova Gorica, čez dve leti pa naj bi rehabilitacijski center dobile še jeseniška, izolska in ptujska bolnišnica. Program rehabilitacije so strokovno oblikovali v UKC Ljubljana in bo poenoten pri vseh izvajalcih.
V UKC Ljubljana ambulantna kardiološka rehabilitacija poteka na Polikliniki, kjer so uredili majhno telovadnico s sobnimi kolesi in drugimi napravami za vadbo. Bolnika pred vključitvijo v vadbo pregleda kardiolog, opravi obremenitveno testiranje, kardiolog izdela načrt vadbe. Med vadbo sta prisotni diplomirana medicinska sestra in fizioterapevtka, ki na zaslonu spremljata bolnikovo srčno aktivnost. Bolnike poučijo tudi o prehrani in njihovi bolezni, kar je vse pomembno za učinkovitejšo obvladovanje srčno-žilnih bolezni in boljšo kakovost življenja. Bolniki vadijo vsaj trikrat na teden tri mesece, zato da tak način delovanja vgradijo v svoj življenjski slog, je povedal Borut Jug.
»Mnogi bolniki vprašajo, zakaj tega ne morejo početi doma. Zato, ker je v tej fazi okrevanja vendarle preveč nevarno,« je pojasnil Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana. »Veliko bolnikov s srčnim infarktom, ki jim takoj razširijo koronarne žile in vstavijo žilno opornico, sploh ne dojame, da so bolni. Tudi zato je pomemben daljši čas rehabilitacije in postopnega pridobivanja telesne zmogljivosti in psihične uravnovešenosti.« To potrdi Jože Novak, ki na rehabilitacijo hodi že tretji teden: poleg tega, da telovadi, je opustil kajenje, bolj umirjeno živi, ni več toliko stresa. »V bolnišnici imaš čas za razmislek,« je povedal.
Uvedba programa ambulantne rehabilitacije ne vpliva na pravico do zdraviliškega zdravljenja, saj bolniki po infarktu, pri katerih je akutno zdravljenje potekalo brez zapletov, niso upravičeni do zdraviliškega zdravljenja, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
