Vlada je Gorana Klemenčiča, ministra za pravosodje, podprla v kandidaturi za mesto komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Njegovo kandidaturo bo v Strasbourg, kjer je sedež organizacije, poslalo zunanje ministrstvo. To mora storiti jutri ali najpozneje v petek, ko se izteče rok za zbiranje kandidatur.
Med poznavalci okoliščin kandidature je mogoče slišati, da ima Klemenčič »realne možnosti za uspeh«. Naši sogovorniki pravijo, da ima za mesto komisarja ustrezne strokovne reference s področja človekovih pravic, h kandidaturi pa naj bi ga povabili prav iz vodilnih struktur Sveta Evrope.
V Strasbourgu je sicer mogoče neformalno slišati, da naj bi za to mesto kandidirala še kandidatka Bosne in Hercegovine Dunja Mijatović, ki je bila do julija predstavnica za svobodo medijev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ter ugledni francoski pravnik Jean Yves Le Borgne, nekdanji sodelavec Jacquesa Chiraca. Svojega kandidata naj bi že imela pripravljenega tudi Albanija. Ker gre za prestižno funkcijo, je mogoče pričakovati, da bo do petka prispela še kakšna kandidatura.
Ob zadnjem izboru pred šestimi leti je bilo kandidatov enajst, držav članic Sveta Evrope, od katerih lahko vsaka kandidira svojega kandidata, pa je sedeminštirideset. Res pa je, da vse države nad to funkcijo niso navdušene, saj komisarji za človekove pravice ostro kritizirajo posege držav v človekove pravice.
Vlada je pravnika Klemenčiča podprla tudi zato, ker je več let delal kot vodja projektov in svetovalec oddelka za probleme kriminalitete Sveta Evrope. »Od konca devetdesetih je stalni zunanji sodelavec projektov Sveta Evrope, Združenih narodov, OECD in evropske komisije na področjih pravnih in institucionalnih reform pravosodja in krepitve vladavine kazenskega prava, policijskih pooblastil ter specializiranih organov za pregon organiziranega kriminala,« so sporočili iz vlade. Bil je tudi član Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki deluje pri Svetu Evrope.
Odnos Gorana Klemenčiča do človekovih pravic, ki so temelj delovanja Sveta Evrope, se je pokazal tudi v času njegovega aktualnega ministrovanja: bil je edini med ministri, ki ni hotel podpreti zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla meje pred begunci. Ta zakon, ki negira temeljne mednarodne konvencije, je bil v zadnjem času glavni očitek mednarodnih organizacij Sloveniji – kritizirala sta ga tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland in aktualni komisar za človekove pravice Sveta Evrope Niels Muižnieks. Temu se sicer mandat izteče prvega aprila prihodnje leto. Mandat komisarja za človekove pravice traja šest let, pred Muižnieksom (2012–2018) pa sta ga zasedala Thomas Hammarberg (2006–2012) in Alvaro Gil - Robles (1999–2006).
Priložnost za napad
Po koncu zbiranja kandidatur bodo v Strasbourgu s kandidati opravili pogovore, nato pa bodo do konca novembra izmed njih izbrali tri in jih posredovali parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Ta bo enega izmed trojice predvidoma izglasovala na januarskem zasedanju skupščine.
Odločanje poslancev, ki so sicer poslanci nacionalnih parlamentov sedeminštiridesetih članic Sveta Evrope, bo potekalo tako po strokovnih kot po političnih merilih. Poznavalci dogajanja opozarjajo, da bo izbor odvisen tudi od presoje političnega ozadja kandidatov ter od lobiranja določenih držav proti kateremu od kandidatov zaradi preteklih »zamer«. V tem smislu poznavalci pri Klemenčičevi kandidaturi pričakujejo tudi napad domače desnice (SDS), kakršnega je v Strasbourgu doživela že kandidatka za sodnico na evropskem sodišču za človekove pravice Nina Betetto. Njeni domači nasprotniki so lani med poslance parlamentarne skupščine, zlasti člane skupine Evropske ljudske stranke, razširili video, v katerem so jo hudo diskreditirali. Kot je znano, je Klemenčič za SDS še mnogo večja »tarča« od Betettove, saj največja opozicijska stranka meni, da je bil kot predsednik protikorupcijske komisije začetnik kršenja človekovih pravic njenega predsednika Janeza Janše in je sokriv za to, da je Janša končal v zaporu.
Če bi bil Klemenčič izvoljen, bi mandat v Strasbourgu nastopil nekaj mesecev pred koncem mandata vlade. Vendar za zdaj v vladnih vrstah zaradi tega ni čutiti vznemirjenosti, saj bi bil, kot pravijo, Slovenec na mestu komisarja za človekove pravice velik uspeh tudi za državo.
