Kuharski portret: Benjamin Launay, Gostilna na gradu, Ljubljana: Slovensko po francosko

Pripoved o Benjaminu Launayju, ki se ga kdo morda spomni iz oddaje na TV Slovenija Ugani, kdo pride na večerjo, v kateri je kuhal z Anjo Tomažin, se pogosto začne s tem, da ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Njegova žena, avstralska Slovenka, si je vedno želela živeti v Evropi in je izbrala Slovenijo, Benjamin pa Vander v Ljubljani. V Vandru je, ko so odprli ta butični hotel ob Ljubljanici, postal šef kuhinje, lani pa je zamenjal prizorišče in se pridružil Damjanu Finku v Gostilni na gradu. Kuharski mojster, ki je v Franciji najprej končal šolo za hotelirstvo in catering, nadaljeval učenje na drugi stopnji, nato pa naredil srednjo šolo za kuhanje v restavracijah ter se za konec naučil še vodenja restavracije, je odrasel ob visoki kulinariki, napredoval pa je tudi tako, da je v Londonu z Jamiejem Oliverjem pri delu 14 dni opazoval ekipo Gordona Ramsayja. V 15 letih, odkar je prišel v Slovenijo, je kuhar, ki prisega na olivno olje in parmezan, manj pa na smetano, dodobra spoznal tudi tipične slovenske jedi. Pravi, da mu je med njimi najljubša pehtranova potica, da pa je ob svojem prihodu v naše loge opazil, da radi jemo težko ruralno hrano ter da smo se nekoliko preveč prepustili italijanskim in avstrijskim vplivom, namesto da bi razvijali svoje. To je potem storil on ter slovenske jedi popestril s svojimi idejami in jih dvignil na raven, do katere se danes da povzpeti tudi z grajsko vzpenjačo. tb