Premalo prostora je namenjenega tej rubriki, da bi našteval vse te tovarne. Najbolj mi ostaja v spominu tovarna Tam. Štirideset let sem delal v Železarni Štore in z omenjeno tovarno smo veliko sodelovali, pa tudi pri služenju domovini sem se srečeval s Tamovimi terenskimi vozili. Izgube te tovarne ne bom nikoli prebolel. Prav tako ne preostalih. Nekaj jih je bilo prodanih z veliko pompa tujcem. Tu imam v mislih Tobačno Ljubljana, pa so jo potem zaprli. Veliko tovarn so namerno finančno izčrpavali ali po domače povedano – pokradli. Delavci so praviloma ostali na cesti oziroma na zavodu za zaposlovanje, nakradeni denar pa je končal v finančnih oazah. To so neizpodbitna dejstva, ki jih ne more nihče zanikati. Epiloga pa žal nobenega. No, nekateri so res morali v zapor, niti me ne zanima, ali na zaprti ali odprti oddelek, nekateri celo samo za konce tedna. To velja za tiste, ki so pokradli milijone. Resno me zanima, kako bo z ukradenim premoženjem. To je zdaj temeljno vprašanje. Ga bodo vrnili, kdaj in komu, če sploh?

V času pred predsedniškimi volitvami redno spremljam soočenja kandidatov. Vsak nastopa s svojim sloganom, ki nekako ponazarja njegovo osebnost in način predsednikovanja, če bo do njega sploh prišel. Zavzemajo se za različne vrednote. Največkrat so omenjene krščanske. Do tega trenutka, ko pišem ta članek, pa niti enkrat nisem zasledil omembe tistih največjih vrlin in vrednot, ki jih preprosti ljudje imenujemo delo, poštenje, red, disciplina. Vedno bo aktualen tisti stari rek, ki pravi: »Delo, disciplina in red držijo skupaj svet.« Spoštovani, tega nam manjka v naši ljubi Sloveniji zadnjih šestindvajset let. Tudi zaradi takšnih in podobnih vrednot bi večina teh tovarn še vedno delovala in zaposlovala.

Srečko Križanec, Štore