Čeprav pravega modernega piva danes pravzaprav ni težko zvariti – kupiš paket, v katerem so sestavine in navodila za uporabo, in če slediš navodilom, skoraj ni razloga za neuspeh –, je tovrstna domača obrt postala vse prej kot samo rekreativna dejavnost. Mladci in v zadnjih letih tudi vse več mladenk so nekoč tradicionalne okuse piva prinesli na povsem novo raven tako v tehničnem smislu kot po pestrosti okusov. Pivo začinjajo, fermentirajo in starajo v lesenih sodih, lahko je sveže, kislo, nefiltrirano, nepasterizirano, sezonsko, bolj alkoholno, bolj hmeljeno… Lagerje so v večini primerov zamenjali ale, pale ale, indian pale ale, stout, porter v najrazličnejših ustvarjalnih različicah pa pšenična piva, trapisti in kopica drugih. Kaj vse se kuha v domačih garažah, kleteh in na domačih štedilnikih, smo preverili na že četrtem slovenskem tekmovanju domačih pivovarjev.

Legalizirano domače pivo

Podatka, koliko doma narejenega piva se skuha po slovenskih domovih in prizidkih, ni. Je pa dejstvo, da se je nov pivski trend v Sloveniji pošteno zakoreninil, tako da se je odzval tudi državni aparat in domače pivovarje vključil v okvir trošarinskega zakona, s katerim so jim omogočili, da na gospodinjstvo lahko zvarijo 500 litrov na leto za lastno uporabo. Noben inšpektor tako ne more več priti in reči, da kuhanje piva ni dovoljeno, kot se je članom Društva ljubiteljev pivovarjev zgodilo na enem izmed tečajev varjenja piva, kamor je prišla inšpektorica in rekla, da morajo povedati tečajnikom, da kvasa ne smejo dodati v poskus, ker je fermentacija doma prepovedana. Dejstvo je tudi, da so prav domači pivovarji zaslužni za to, da se je zelo razvilo tudi slovensko mikropivovarsko področje. »Praktično vsi današnji kraftarji oziroma mikropivovarji so začeli kot domači pivovarji in marsikateri od njih je danes že uspešen pivovar,« pravi Luka Oblak, predsednik Društva domačih pivovarjev, ki ima že okrog 200 članov, v okviru društva pa so prejšnji teden organizirali že četrto slovensko tekmovanje domačih pivovarjev. Pravzaprav odprto prvenstvo, saj so na tekmovanju nastopili tudi garažni pivovarski mojstri s Hrvaškega, iz Srbije, Romunije in Bolgarije. Sam dogodek in podelitev nagrad sta bila v soboto, vendar se ključni del prireditve – ocenjevanje, začne že 14 dni prej. In to kontinuirano v več zaporednih intervalih, saj sodniki takšne količine piva, letos je bilo za tekmovanje prijavljenih 132 vzorcev, ne morejo okusiti in oceniti v nekaj dneh. »Teh ocenjevanj je letos več, saj smo lani sodili pet dni zaporedoma in vsi smo imeli piva že vrh glave,« ironično pripomni Oblak. Na tekmovanje se lahko prijavi vsak, ki bi rad, da se njegovo pivo oceni tudi po strokovni plati. Poslati mora tri steklenice oziroma vzorce, tekmuje pa lahko v treh različnih kategorijah. »Pogoj, da lahko ocenjuješ pivo na tekmovanju, je ta, da imaš opravljen sodniški izpit v okviru BJCP (Beer judge certification program, op. p.), mednarodnega standarda piva, ki ga lahko v okviru Društva domačih pivovarjev opravi vsak, ki je član društva,« razlaga nekdanji predsednik društva Jernej Vrečer, medtem ko se za več mizami že začenja odpiranje steklenic piva, ki jih bodo sodniki, letos jih je bilo več kot 30, ocenili in jim pripisali ocene in vse komentarje.

Več izkušenj ima sodnik, strožji je

Za vsako mizo sedi več sodnikov, ki se med seboj tudi posvetujejo in podeljujejo ocene. Vmes glodajo krekerje in pijejo vodo, da laže okušajo nove primerke. Navada je tudi ta, da za isto mizo sedijo sodniki, ki šele začenjajo svojo sodniško kariero, in izkušenejši, ki imajo za seboj že več sodniške kilometrine. »Starejši si, več izkušenj imaš, strožji si,« pripomni Vrečar. Sodnikov, ki sodijo po BJPC-standardih, je v Sloveniji vsako leto več, samo letos jih je petdnevni sodniški tečaj in dodatno izobraževanje končalo 15, med njimi tudi nekaj deklet. Ocenjevanje za tekmovanje poteka tako, da trije ali štirje sodniki ocenijo posamezno pivo, preverijo vse elemente, ki jih mora imeti pivo v okviru predpisanih karakteristik določene vrste piva, ter pripišejo komentarje. Nihče ne ve, čigavo je pivo, saj sodnik vidi le identifikacijsko številko vzorca, pred seboj pa ima le papir, na katerega zapiše ocene in komentarje.

»Ocenjuje se, kaj se pričakuje pri aromi, okusu, telesu. Zraven so dodani še komentarji o tem, katere so tipične sestavine, ki se uporabljajo pri določeni vrsti piva, ter statistika o grenkobi, barvi, gostoti, stopnji alkohola in vrsti hmelja,« pravi Vrečar, medtem ko odpira novo steklenico in s sodniškim omizjem razpravlja o glavnih razlikah med stoutom in porterjem. Kot pravi Vrečar, se je zoper sodniške ocene mogoče tudi pritožiti, zato vsak tekmovalec dobi vse izpolnjene ocenjevalne formularje. Vsako pivo, četudi je skisano ali pokvarjeno, sodniki ocenijo. Neformalni dogovor je, da se manj kot 13 točk, od magičnih 50, ne podeli nikomur. »Sodniki nismo tukaj zato, da se bomo izživljali, ampak zato, da posameznega pivovarja spodbudimo, da bo njegovo naslednje pivo boljše. Da mu ne ubijemo vse volje do ukvarjanja s tem hobijem,« pravi Vrečar.

Ocenjevanje po principu izločanja

Ocenjevanje poteka po principu izločanja. Najprej se domača piva ocenijo v prvem krogu, tista najboljša gredo naprej in na koncu se izmed vseh izbere zmagovalca. »Ko sem dobil medaljo na hrvaškem tekmovanju domačih pivovarjev, sem se zjokal kot majhen otrok,« pojasni pomen nagrade Oblak med praznjenjem hladilnika, v katerem so oštevilčeni vzorci. Letos kot pomočnik vodje tekmovanja ne sme tekmovati, saj je »okužen« z vedenjem, kdo je na tekmovanje poslal določene vzorce. Hrvati so bili tisti, ki so pojem domačega pivovarstva prinesli v Slovenijo. Pravzaprav je za to kriv Američan Matt Hollingsworth, ki se je iz Portlanda, ki slovi kot mesto z največ pivovarnami po številu prebivalcev na svetu, leta 2006 preselil v Samobor in kot domači pivovar prinesel znanje domače pivokuhe na Hrvaško. Hollingsworth, sicer stripovski kolorist, je serijski zmagovalec tekmovanj domačih pivovarjev, o njem pa vsi slovenski domači pivovarji kot tudi tisti, ki že imajo svoje mikropivovarske obrate, govorijo z velikim spoštovanjem.

»Vsa tekmovanja so dobrodošla, kajti le na tekmovanju lahko dobiš povratno informacijo na podlagi strokovnjakov, kakšno pivo si naredil. Tisti prijatelji, ki radi pridejo na obisk in te hvalijo, so sicer vedno dobrodošli, vendar gre pri njih zgolj za subjektivno mnenje. Če hočeš napredovati, potrebuješ povratne informacije od ljudi, ki vedo o pivu več in znajo določati napake znotraj različnih kategorij,« je ob točenju svojega zvarka, ki ga je skuhal posebej za slovensko zabavo po tekmovanju, ki je potekalo v pivnici Zip Baza ob podelitvi nagrad in medalj v Trzinu, povedal Matt Hollingsworth. Letošnji zmagovalec (best in show) ali boss, kot pravijo najbolje ocenjenemu pivu na tekmovanjih domači pivovarji, je postal zvarek Mihe Primožiča specialty IPA, vrste indian pale ale.