K razmišljanju me je spodbudila izjava analitikov vodilne ameriške investicijske banke Morgan Stanley, ko so upravičevali visoko vrednotenje tehnološke finančne družbe Paypal. Izjavili so namreč, da mogoče ni smiselno čakati z nakupom, ker bi utegnila biti ta delnica permanentno draga. Dejstvo je, da je Paypal zelo uspešen pri svojem poslovnem modelu in so to vlagatelji nagradili z nadpovprečnim vrednotenjem, a tudi v takem trenutku je po moji oceni pametno ohraniti trezno glavo. Kot so bile globalne delnice leta 2009 zelo poceni, a jih ni »nihče« hotel kot investicijo, so zdaj nadpovprečno drage, a si jih »vsi« želijo. Pozablja pa se, da se svet, gospodarstva in borzni trgi vrtijo v ciklih in da je precej bolj donosno delovati proticiklično.
Tu smo pri jedru problema. Samo ameriška, evropske in japonska centralna banka so od začetka krize leta 2009 »natisnile« 12.000 milijard evrov svežega denarja, ki je večinoma ostal v različnih naložbenih razredih. Večina se ga je prelila v obveznice, zato danes nemška 10-letna obveznica prinese 0,4 odstotka donosa na leto. Nepremičnine po svetu so se že pred časom močno podražile. O delnicah smo nekaj že rekli, vidimo pa hude anomalije tudi na manjših trgih. Recimo na trgu umetnin in zbirateljstva. Tudi manija s kriptovalutami je podobna zgodba, ki je ne bi bilo brez poceni (ali pa zastonj) denarja. Se pravi, da so centralne banke v svoji želji po omilitvi finančne krize v nekaj letih ustvarile manjše in večje balone praktično na vseh trgih. A pozor. Preden vas zagrabi prehuda tesnoba, se spomnite pregovora, da je trg lahko iracionalen dalj časa kot vi solventni. Kar pomeni, da se lahko rast nadaljuje. Centralne banke sicer kažejo željo po zmanjševanju pretirane likvidnosti, a je vse skupaj je za zdaj precej medlo. Fed je na tem področju še najdejavnejši. Do zdaj je 4-krat dvignil obrestno mero, en dvig pričakujemo še letos, ter verjetno 3 ali 4 prihodnje leto. A obrestne mere so še vedno rekordno nizke. ECB še razmišlja, kako bi začela zmanjševati količino denarja, ki jo daje na trg. Japonci pa so kar odkrito povedali, da bodo vodili svojo politiko in še naprej tiskali s polnimi obrati. Dejstvo je: če centralne banke ne bodo močneje zaostrile likvidnosti, težko pričakujemo, da se baloni ne bodo več napihovali ali pa, da bodo celo počili.
Veselo razpoloženje na trgih lahko očitno traja še nekaj časa. Zelo malo vlagateljev bo zadelo vrh. Zato ga nima smisla iskati. Je pa pomembno, da se vsak varčevalec in vlagatelj sprašuje o strukturi svojih vlaganj ter o tem, kakšen bi bil njegov portfelj, če se vrne leto 2009. Zato je za vlagatelja pomembno, da ni preveč izpostavljen posameznim naložbenim kategorijam, da je v bližini vrha cikla bolj konzervativen kot na dnu cikla ter da razmišlja, kako bo z likvidnostjo njegovih naložb v krizi, če bo takrat sredstva potreboval. Morda pa je tokrat vse drugače in stare zakonitosti ne veljajo več. Sam tega ne verjamem, boste pa gotovo srečali ljudi, ki vas bodo hoteli o tem prepričati. Odločite pa se sami.
