»Pristopajo mlajši, ki so bolj sproščeni. Opažam pa, da se je izgubila beseda 'prosim', nadomestila jo je 'a lahk',« opiše Vid Valič svoje stike z oboževalci. Te dni je zagnal svojo prvo samostojno predstavo Tvoj bodoči bivši mož, v kateri Slovenijo osvaja s šalami o porokah, ločitvah, življenju na koruzi, romancah za eno noč in ljubezni za vse življenje. Za seboj ima že nekaj razprodanih predpremier z različnih krajev po Sloveniji, zelo uspešno je izpeljal tudi premiero v Ljubljani. Po klasičnih vprašanjih o tematiki, izpostavljeni v predstavi, sva se dotaknila še tem o usodi in astrologiji ter, brez tega ne gre, rumenih medijih.
Zadnje dni sem toliko prebrala o vas, da se mi zdi, da vas že dobro poznam. Imajo ljudje tudi sicer – prav zato, ker se v medijih pojavlja toliko informacij – o vas vnaprej ustvarjeno mnenje? Vas to moti?Če si brala te stvari in misliš, da me poznaš, se motiš. (Smeh.) Je pa res, da verjetno veš, kakšne vrednote imam. Običajno je tako, da imajo tisti, ki me spremljajo v medijih, o meni vnaprej ustvarjeno mnenje. Če sem jim všeč, bodo s tem pristopili do mene, če sem jim pa s kakšnim stavkom ali načinom življenja stopil na živec, pa jim bo to preprečilo, da bi me spoznali takšnega, kakršen v resnici sem.
Trenutno se občinstvu predstavljate s prvo samostojno predstavo Tvoj bodoči bivši mož. Zanimiv koncept.Vsi se ukvarjajo s tem, ali sem samski ali nisem. S predstavo sicer nisem ustvaril prav nič novega – sem pa razmišljal, po čem me ljudje najbolj poznajo in o čem si najbolj želim govoriti. Ugotovil sem, da so to odnosi. Velikokrat se zgodi, da smo zaklenjeni v lastne resnice, v določen zorni kot, drugih zornih kotov pa ne vidimo. Kar je velika škoda, saj lahko tako izgubimo osebo, ki jo ljubimo. Morda ravno z nepripravljenostjo na sprejetje kakšnega kompromisa. Poanta predstave je torej govoriti o odnosih, o tem, kako jih sam vidim. In upam, da se bo s kakšnim delom kdo poistovetil.
Se je že kdo?Obiskovalka predstave mi je pisala, da je pred ogledom predstave razmišljala o ločitvi. Po ogledu pa da si je premislila, saj se ji ne ljubi več ukvarjati z zmenki in ogovarjanjem kretenov. Sprva sem bil zadovoljen, nato pa pomislil, da morda to vendarle ni tako dobro. Kaj pa, če bi se morala ločiti? Kaj, če je njen mož kreten? V predstavi govorim tudi o tem, da so nekatere zveze obsojene na propad, vsak gledalec pa vendarle iz nje vzame tisto, kar mu najbolj ustreza.
Koliko je zares avtobiografskega v predstavi?Vse. Standup mi je všeč ravno zato, ker lahko stvari zanj jemlješ iz svojega življenja. Na začetku kariere sem najprej napisal pol ure, ki je bila na mojo srečo smešna. Potem sem si zadal, da napišem še nove pol ure, ki bo delovala, in potem nove pol ure… Po mojem te to definira kot komika. Da lahko znova in znova napišeš nov material, ki deluje, in edini način, da to vzdržujem, je, da črpam iz svojega življenja. Da si skušam zapomniti in zapisati vse ideje, ki mi v neki situaciji butnejo v glavo.
Kako drugačna pa bi bila predstava, če bi jo napisala ženska?Popolnoma. V nekaterih segmentih morda ne, saj govorim tudi o čudnem moškem »pecanju« žensk, pošiljanju fotografij tičev na telefone neznank… bi bilo pa zagotovo marsikaj drugače.
Predstava sicer nikakor ni uperjena proti ženskam, še več – morda bolj kaže na to, kako »smotani« ste lahko včasih moški.Zelo spoštujem ženske. Še vedno namreč živimo v družbi, v kateri je veliko šovinizma. Na primer v poslovnem svetu je moška »prezenca« zelo močna, ženske pa morda na prvi pogled »možače«, saj se morajo znati komolčkati in postaviti zase.
Razlike so tudi na področju zmenkov. Na punco, ki hodi na zmenke z različnimi moški, se gleda drugače kot na moškega, ki hodi na zmenke z različnimi ženskami.Ženska je takoj vlačuga, moški pa »jebač«. To je posplošena različica. Mislim pa, da obstaja veliko žensk, ki se z moškim ne bodo družile prav zaradi tega, ker vedo, da je bil z več ženskami. Pa četudi bi jim bil zelo všeč. Podobno morda tudi pri fantih, če se jim zdi kakšna ženska preveč »živahna«.
Radi malce zapletemo stvari na tem področju, kajne? Po eni strani smo v dobi, ko imamo lažji dostop do vsega, tudi kar zadeva izbiro na področju zmenkov… Včasih je bilo, vsaj na neki način, lažje – poročil si se s sosedovo hčerjo ali nekom iz sosednje vasi, pa je bilo.To nikoli ni enostavno in tudi ne more biti. Gre za zelo kompleksno stvar. Da se dva spoznata, se imata lepo skupaj, živita skupaj, se mora poklopiti veliko stvari, da se zadeva razvije v lep, trajajoč odnos. Morda so s tinderjem ali facebookom stvari videti lažje, a ni nujno, da je res tako. Tudi danes nastane približno enako število pravih odnosov, kot jih je nekoč, samo da je morda danes veliko več neobremenjenega crkljanja.
Obstaja recept za srečno zvezo?Vsak mora še vedno živeti svoje življenje. Moraš početi stvari, ki jih imaš rad, ne smeš vse pozornosti usmeriti na partnerja. Če se boš ti razvijal, bo lahko rasel tudi odnos.
Verjamete v usodo?Ne verjamem, da se stvari zgodijo z razlogom, verjamem pa, da lahko v vsaki stvari najdeš smisel. Verjamem v višje sile. Mama se že kakšnih petnajst let ukvarja z astrologijo, večkrat mi je povedala, kdaj je kakšen datum dober za nastop in kateri malo manj. Poleg tega lahko po datumu, uri in kraju rojstva vidi, ali se dva ujemata, na katerih področjih se ujemata in zakaj sta si sploh všeč. Astrologija je veda, ki temelji na premiku planetov. Ljudje smo vodna bitja, voda je tudi osnova našega planeta. In če luna, ki je zgolj satelit, vpliva na oceane, zakaj ne bi tudi na nas? Se mi zdi. (Smeh.)
Verjamete torej, da je nekje tam zunaj v širnem svetu ženska, namenjena vam?Verjamem in vem. Čeprav, lahko da mi ni samo ena namenjena! Lahko da kakšna živi na kakšnem drugem kontinentu, pa zaradi kulture, jezika ne bova nikoli prišla skupaj. (Smeh.)
Lahko bi malce bolj optimistično končala intervju.Poročil se bom, tako kot sem rekel. Samo ona mi še ni rekla ja. (Smeh.)
