Za kandidatko Novakovo vemo, da je profesorica slovenščine in nemščine, kako pa je z njeno angleščino, osebno ne vem. In ostali? Predvsem me zanima Marjan Šarec, ki je po anketah že lep čas na drugem mestu. Že pred dvema tednoma sem mu poslal vprašanje o tem, a odgovora nisem prejel. Dobro, tudi to je lahko odgovor. Sicer ni nemogoče, da diplomirani igralec dobro obvlada tudi angleški jezik, a v tem konkretnem primeru dvomim. Kot dvomim tudi pri nekaterih drugih.

Sicer pa je bilo na temo kulture jezika, mislim predvsem na izražanje javnih oseb v lepi in pravilni slovenščini, že kar veliko objavljenega. Po mojem pa vendar premalo. Pogrešam na primer opozorila na nekatere nepravilne in nezaželene oblike, ki so se v splošni »latovščini« le preveč razpasle. Sam že vrsto let opozarjam na zelo razpaslo »pregrešno« besedno zvezo »v kolikor«, ki jo mnogi – tudi naši ministri, poslanci in drugi politiki, novinarji, profesorji… – tako radi uporabljajo namesto veznika če in s katero mnogi zelo pačijo naš lep jezik. Ob tem pa so očitno prepričani, da je ta oblika čisto v redu. Toda Slovenski pravopis na strani 762 navaja to kot nedovoljeno (pisno) obliko in navaja primer: V kolikor mi ne verjamete, vprašajte še koga – pravilno je: Če mi ne verjamete… Zdi se mi potrebno in nujno na to javno opozoriti.

Drugič, ali se ni preveč razpaslo tudi takšno govorjenje (in pisanje): dva meseca, tri dni… nazaj ipd.? Kot da ni lepše in bolje, če rečemo preprosto: pred dvema mesecema (nekateri napačno uporabljajo množinsko obliko »pred dvemi meseci«), pred tremi dnevi ipd. Z dvojino so nasploh težave in tu je napak kar precej. Pogosto namreč slišimo govoriti: medve sva bile ipd., zlasti na ljubljansko-gorenjskem območju. Dvojina je naša slovenska posebnost, ohranimo jo.

Javni govorci tudi radi vsepovprek smatrajo, namesto da bi uporabili lep slovenski izraz menim ali menimo. Lahko bi tudi razpredal o drugih pogostih napakah, ki jih poslušamo po radiu ali TV. Na primer: vsi radi o vsemogočem sodimo, namesto da bi rekli, da menimo ali mislimo o tem in onem tako ali tako. Vprašanje je tudi, ali krompir sodi v shrambo ali pa je bolje reči, da tja spada. In kaj sodi ali spada v naše glave. Morda tudi zavest in želja, da moramo poleg drugega skrbeti tudi za naš lep jezik, ki smo ga, žal, v vseh teh letih uspeli popestriti in »okrasiti« tudi s številnimi tujkami,

Bruno F. Fras, Maribor