Izkoreninjenje revščine povsod po svetu je nujno, poudarjajo Združeni narodi. V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine v zadnjem času nekoliko zmanjšala – po zadnjih dostopnih podatkih za leto 2016 je znašala 13,9 odstotka oziroma 0,4 odstotne točke manj kot leta 2015. Z dohodkom pod pragom tveganja revščine je leta 2016 živelo približno 280.000 ljudi, kar je 7000 manj kot leto poprej. Mesečni prag tveganja revščine je znašal 616 evrov. Podatek o manjši stopnji tveganja revščine je z vidika statistike sicer razveseljiv, a razmere na terenu so skrb vzbujajoče. »Situacija je vedno slabša,« je za Slovensko tiskovno agencijo dejal Boris Krabonja iz mariborske nevladne organizacije Upornik. Država bi morala po njegovih besedah že v začetku 90. let 20. stoletja dom opredeliti kot neodtujljivo pravico. Danes namreč mnogi bodisi težko pridejo do njega bodisi ga zlahka izgubijo. »V Mariboru se deložacije vrstijo po tekočem traku,« je opozoril Krabonja. Ljudje z nizkimi dohodki, med njimi upokojenci z majhno pokojnino, po njegovih besedah težko živijo, tudi če niso deložirani. Odrasli otroci jim pomagajo, dokler imajo zaposlitev. Ko pa jo izgubijo, so vsi v stiski, pravi Krabonja. Omenil je tudi starejše, ki potrebujejo dolgotrajno nego, vendar si ne morejo plačati nastanitve v domu za starejše. »Osebi z minimalno pokojnino, ki ima otroke z minimalno plačo, ne bo nobena občina plačala bivanja v domu za starejše,« je opozoril.