Po tem, ko je SPD pod vodstvom Martina Schulza v zadnjem letu imela štiri boleče volilne poraze, vključno z debaklom na zveznih parlamentarnih volitvah, je v Spodnji Saški vendarle slavila. Ankete so napovedovale tesen boj za zmago med CDU in SPD, a SPD je v anketah iz tedna v teden pridobivala odstotke in vse kaže, da ji je v samem finišu predvolilne kampanje uspelo prepričati še kar nekaj odstotkov volilcev. Schulz, ki je v predvolilni kampanji intenzivno sodeloval, si lahko nekoliko oddahne. Oddahnejo pa si lahko tudi v sami stranki, saj je bila Spodnja Saška še edina velika nemška zvezna dežela, v kateri so bili na oblasti.
CDU Angele Merkel je na drugi strani po podatkih vzporednih volitev uspela osvojiti okoli 35 odstotkov glasov oziroma odstotek manj kot na prejšnjih volitvah. Za Merklovo to ni dober znak, saj se je pred začetkom uradnih koalicijskih pogajanj v Berlinu nadejala boljšega rezultata oziroma zmage stranke. CDU je namreč še poleti kazalo, da bo gladko premagala SPD. V stranki sicer menijo, da kanclerki to ne bo škodovalo, saj so praktično ponovili rezultat s prejšnjih volitev, v primerjavi z zveznimi volitvami pa so se celo odrezali nekoliko bolje.
Težka pot do deželne vlade
Kljub zmagi pa se SPD obeta izjemno težko sestavljanje nove koalicije. Zeleni so namreč izgubili precejšnjo podporo med volilci. S 14 odstotkov so padli na okoli 8,5 odstotka podpore. Dosedanja koalicija SPD in Zelenih je tako vprašljiva. Slab rezultat Zelenih je bržčas pripisati tudi dejstvu, da je njihova zdaj že nekdanja poslanka Elke Twesten s prestopom v CDU poskrbela za razpad koalicije in predčasne volitve. Twestenova je stranko zapustila zaradi nesoglasij znotraj stranke. Z vidika volitev se ji ta poteza ni izplačala, saj je ostala brez kandidature na listah obeh strank in tako niti ni mogla kandidirati.
SPD v tem mandatu v Spodnji Saški ni bilo lahko, predvsem zaradi afere Dieselgate, ki je močno pretresla deželo. Kritike so letele tudi na deželnega ministrskega predsednika Stephana Weila, saj je bil član nadzornega sveta VW. Weil bo zdaj, kot kažejo prvi podatki, lahko ostal na položaju. Poleg afere Dieselgate sicer volilce najbolj skrbijo slabe razmere v šolskem sistemu – po šolah namreč primanjkuje učiteljev. Na ulicah pa policistov, so prepričani predvsem v CDU, ki je zato ob morebitni zmagi obljubljala 3000 dodatnih delovnih mest v policiji. V deželnem parlamentu bosta prisotni še liberalna FDP, ki je sicer izgubila nekaj podpore, preboj pa bo, kot vse kaže, uspel tudi skrajno desni Alternativi za Nemčijo. Pa čeprav bo petodstotni prag za vstop v parlament uspela preseči za komaj kakšen glas.
