Večina državnih meja v svetu je bila določena z vojnami, za nekatere so po vojni sklenjene mirovne pogodbe zapisale z vojno doseženo stanje. Tudi štajersko severno mejo nam je priboril domoljub Maister z oboroženo silo, mirovna pogodba z Avstrijo je to le potrdila, na Koroškem pa smo se zanašali na samoodločbo in jo izgubili. Tudi sodniki so ljudje in ljudje se motimo. Število razveljavljenih sodnih odločb na prvi in tudi na drugi stopnji nam dokazuje, da se sodniki motijo zelo in pogosto. Oboževati nekaj, kar je tako zmotljivo, ni ne pametno, ne produktivno. Res je, da smo politike sami izvolili. Bradati Karl je dejal: »Vsak narod ima takšno vlado, kakršno si zasluži.« Tokrat se ni motil.

Iz zgodovine prava vemo, da so se države, potem ko so se sporazumele, da sporno zadevo predajo mednarodnemu sodišču, še naprej pogovarjale in velikokrat s pogovori našle rešitev. Spori med državami so nekaj normalnega, ampak običajno je rešitev dosežena z drugimi sredstvi, tudi s pogovori, pravna ureditev pa je samo zapis doseženih rešitev. Arbitraža je mogoča samo, če je dogovorjena med državama v sporu. Mednarodno pravo pa niso samo pogodbe, ampak tudi pravila o sklepanju in odpovedovanju mednarodnih pogodb. Vsako mednarodno pogodbo je mogoče odpovedati; če v pogodbi ni dogovorjen odpovedni rok, lahko začne odpoved učinkovati takoj.

Hitler je umaknil podpis Nemčije izpod versajske mirovne pogodbe. Mimogrede, vsaj meni ni znano, ali je današnja Nemčija Hitlerjev umik podpisa preklicala. Dejstvo je, da je Hrvaška pogodbo o arbitraži odpovedala, s tem je preklicala tudi pooblastilo arbitrom, da razsojajo. Mednarodno pogodbo je mogoče odpovedati brez navedbe razloga. Hrvaška je navedla kot razlog nedovoljeno ravnanje uradne predstavnice Republike Slovenije. Zdaj se izgovarjamo, da je šlo za majhen prekršek. V mednarodnem pravu ni majhnih ali velikih prekrškov, ker ni subjekta, ki bi izmeril njihovo težo. To, kar je za nas majhen prekršek, je za Hrvate v nebo vpijoča grozota. Če se hočeš izogniti ukrepanju zaradi prekrška, moraš paziti, da te ne ujamejo.

Evropska unija ni naddržava in nima pri mejnih sporih med članicami nobenih pristojnosti. Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da evropski parlament ni nadrejen nemškemu parlamentu, in to, kar velja za nemški parlament, velja tudi za hrvaški sabor. Hrvatje so zmagali v vojni s hrvaškimi Srbi in tam je ogromna večina naroda prepričana, da ima Hrvaška v sporu Slovenijo prav. Hrvaška vlada si popuščanja preprosto ne more privoščiti. Ampak ko so arbitri nepooblaščeno odločili, da mora tako veliko s Slovenci naseljenih krajev pod Hrvaško, se meni osebno zdi, da vrnitev na stanje pred arbitražo sploh ni tako slaba rešitev. Res, imeli bi odprto mejno vprašanje in ne povsem določene meje, ampak to bi v enaki meri veljalo tudi za Hrvate. Številne države živijo z odprtimi in celo spornimi mejnimi vprašanji.

Če ne bo mogoče odprtih vprašanj urediti s pogovori, bomo pač čakali. Hrvaška vzhodna soseda Srbija se bo prej ali slej pobrala in skušala poravnati visoke račune s Hrvaško. V tem primeru bo Hrvaški interes, da ima urejeno svojo zahodno mejo.

Janez Škulj, Velike Lašče