Vrhunski alpinist, 27-letni Hayden Kennedy, ter 23-letna plezalka in turna smučarka Inge Perkins sta prejšnji konec tedna umrla zaradi posledic snežnega plazu v ameriški državi Montani. Sedmega oktobra sta smučala po severni strani gore Imp Peak, ko ju je na višini 3000 metrov zajel plaz. Inge je pokopal, Haydnu se je uspelo rešiti. Več ur je zaman iskal partnerico, iz snega so jo pozneje izkopali gorski reševalci. Kennedy se je vrnil domov v Bozeman, kamor sta se z Inge preselila pred nekaj meseci. Naslednji dan je storil samomor.
»Hayden je preživel plaz, ni pa mogel preživeti neznosne izgube svoje življenjske partnerice,« je sporočil Haydnov oče Michael Kennedy. »Odločil je, da konča svoje življenje. Z njegovo materjo Julie z žalostjo spoštujeva njegovo odločitev.«
Pošteno plezanje
Inge Perkins je bila vrhunska turna smučarka in plezalka. Tekmovala je v balvanskih smereh, solo plezanju nad vodo in turnem smučanju. »Kot otrok sem s starši v gorah vedno cvilila od strahu in nelagodja, vsakič znova pa sem si želela spet iti tja,« je zapisala diplomirana matematičarka.
Hayden Kennedy je bil sin alpinista, nekdanjega urednika pomembnih ameriških revij Alpinist in Climbing, ter producentke festivala avanturističnih filmov 5Point. Pri osemnajstih, ko se je (tako kot njegov oče) odločil, da ne bo študiral, je bil že izkušen plezalec in smučar, preplezal je že eno najzahtevnejših smeri v El Capitanu. »Drvel je po raztežajih, le redko je okleval,« je zapisal novinar Chris Van Leuven, njegov tedanji soplezalec.
Z odpravami je začel v Patagoniji, na njegovi tretji, januarja 2012, sta z Jasonom Krukom preplezala Compressor, slovito smer italijanskega plezalca Cesareja Maestrija iz leta 1975 na gori Cerro Torre. Smer, v katero je Italijan navrtal več kot 400 svedrovcev in je bila dolgo tema polemik o etičnosti takšnega načina plezanja, sta Kennedy in Kruk splezala »pošteno«, s komaj petimi svedrovci, med sestopom pa sta iz nje pobrala več kot četrtino varoval. Del alpinistične javnosti je bil nad njunim dejanjem ogorčen.
»Verjetno se jima je v glavi zgodil nek klik in ko sta začela, tega ni bilo več mogoče ustaviti. Kennedy se s tem nikoli ni bahal, nasprotno, zanj je bilo to breme. Ugotovil je, da je odstranjevanje svedrovcev enako slabo kot njihovo neupravičeno nameščanje,« pravi slovenski alpinist Marko Prezelj, ki je tri leta po tej »aferi« s Kennedyjem plezal v Himalaji.
S Prezljem in Novakom v Himalaji
V sezoni, ki jo je začel s »čiščenjem« v Cerro Torreju, je Kennedy v pakistanskem Karakorumu preplezal še dve odlični prvenstveni smeri: julija 2012 skupaj s svojim najboljšim prijateljem Kylom Dempsterjem in kamniškim alpinistom Urbanom Novakom v vzhodni steni K7 (6935 metrov) ter septembra z Dempsterjem v južni steni gore Ogre 1 (7285 metrov). Vzpon v Ogreju je bil nagrajen z zlatim cepinom, najprestižnejšim alpinističnim priznanjem.
Jeseni 2015 so Prezelj, Novak, Kennedy in Manu Pellissier v indijskem delu Kašmirja splezali prvenstveno smer na 6173 metrov visoki Cerro Kishtwar. Tudi ta vzpon je bil nagrajen z zlatim cepinom.
»Cerro Kishtwar je bila zares povezana odprava, ne vem, ali sem bil na kateri drugi bolj povezan s soplezalci,« pripoveduje Prezelj. »Hayden je bil zelo motiviran, za svoja leta je bil izjemno zrel in odgovoren, obenem pa ga, presenetljivo, ni zanimalo le plezanje, ampak še milijon drugih stvari, življenje kot tako, kar ni prav tipično za plezalce njegove generacije.«
Ni maral facebooka, instagrama in drugih samopromocijskih orodij, ki so za zdajšnjo generacijo obvezen del njihove podobe. V tem, kar je počel, je bil zelo sproščen in igriv, dodaja Prezelj. »Vendar tega ni igral, kot je pri današnjih plezalcih skoraj že 'standard'. Bil je naraven in v tem sva se najbolj zbližala. Če bi bil sam njegovih let v tem okolju, bi zelo težko zavzel tako držo – zrelost in distanco do vsega, kar v sodobnem času ni ravno najboljše.«
Sladka ljubezen
26. septembra, dva tedna pred svojo smrtjo, je Kennedy na plezalski spletni strani Evening Sends objavil tekst, v katerem je razmišljal o nasprotujočih si bolečinah in užitkih plezanja. O dejavnosti, v kateri je zadnja leta izgubil najboljša prijatelja, Kyla Dempsterja (izginil avgusta 2016 med vzponom na Ogre II) in Justina Griffina (umrl novembra 2015 med sestopom z gore Tawoche v nepalski Himalaji).
»V zadnjih letih sem videl preveč prijateljev, ki so šli v gore in se niso vrnili, to je boleče. Niso minljivi le nepozabni vrhovi in ključni gibi v smereh, minljivi so tudi prijatelji in soplezalci. To je boleča resničnost našega športa. Plezanje je bodisi čudovito darilo ali pa prekletstvo,« je zapisal Hayden Kennedy.
Lansko jesen so bili Prezelj, Novak in Kennedy dogovorjeni za novo odpravo v Kašmir, a jo je Američan zaradi Dempsterjeve smrti odpovedal. »Ta smrt ga je zelo potrla,« pravi Prezelj. »Poleg tega je v plazu izgubil osebo, na katero je bil verjetno najbolj navezan, a ji ni mogel pomagati, in to v nekem trenutku ni bilo več znosno. Na nek način se mi zdi to zelo tragičen in 'shakespearovski' zaključek tega, o čemer je pisal v svojem zadnjem tekstu.«
Med odpravo na Cerro Kishtwar Kennedy še ni bil v zvezi z Inge Perkins, se spominja Prezelj. »Jamral je, da ga ne šmirgla, da očitno ne bo nič iz tega. Vsakič, ko jo je omenil, jo je naslovil s 'sweet sweet Inge'. Ne enkrat, zanj je bila dvakrat sladka. Malo smo se hecali iz njega, z današnje perspektive pa to razumem drugače. S tem je kazal svojo odprto dušo, spontanost in obenem resnost, s katerima je najbolj očaral in prepričal tiste, ki so ga bili sposobni sprejeti.«
Navdih za druge
»Izguba Haydna bo vplivala na plezalsko srenjo in alpinizem po vsem svetu,« pravi Marko Prezelj. »Posebej v ZDA je bil s svojimi dejanji in pojavo – ne da bi se sam imel za to – nekak motor zdajšnje generacije, tako kot je bil v svojem času Franček Knez pri nas. Ni poveličeval ocen težavnosti, obenem pa je plezal na visoki ravni. Njegovi vzponi v Karakorumu so ena najboljših stvari sodobnega alpinizma. Svoje znanje (prostega) plezanja je znal prenesti v velike stene, kar je pri mladih pogosto zadrega, ob kateri se zataknejo.«
»Želim se le zabavati in vsega skupaj ne jemati preveč resno,« je Kennedy dejal v intervjuju za revijo Alpinist pred tremi leti. Vseeno je, kot se zdi, stvari jemal zelo resno. Prezelj pravi, da sta imela glede alpinizma in javne podobe tega, kar alpinisti počnejo, zelo podobne pomisleke. Zdaj poskuša razumeti pravi pomen Kennedyjevega končnega dejanja. »V vsakem (takem) dogodku se skriva neko zrno modrosti in zaenkrat mi ga še ni uspelo najti – kot da ga imam v očesu in zato nič ne vidim,« pravi Prezelj.
