Projektivni biro AB objekt (ABO) sta ustanovila arhitekt Boštjan Matul in statik Aleš Strašek leta 2008. Od takrat je studio izpeljal zavidljivo število uspešnih projektov, ki izhajajo iz vsakodnevnih izkušenj ljudi, prostorov in percepcije. V biroju, ki ima sedež v Celju, poskrbijo za prostorsko in arhitekturno načrtovanje, oblikovanje notranje opreme, projektiranje gradbenih konstrukcij in gradbeni nadzor.
Skozi načrtovanje želijo arhitekturno smiselno odgovarjati na grajen prostor, graditi brezčasne objekte, ki se ne ozirajo nujno na smernice, temveč se skrbno vpenjajo v lokalno okolje in upoštevajo želje naročnika. Veliko sodelujejo z zasebnimi strankami; zelo jim ustrezajo individualni projekti, kjer se splete poseben odnos z naročnikom in se skupaj ustvari dodana vrednost. V ABO pravijo: »Kakovost bivanja je zelo pomembna, na neki način je odvisna tudi od kakovosti grajenega okolja, zato se trudimo znotraj nekih omejitev ponuditi sodobne rešitve, ki so obenem blizu naročnikom. Tudi z manjšimi projekti, kot so hiše, lahko veliko doprineseš k prostoru. Spreminjanje prostora, pa naj bo to še tako majhen košček zemlje, je spreminjanje neskončnosti, ki nas obdaja, in vsaka nova stavba zaznamuje edinstveno mesto v tej neskončnosti. Prizadevamo si ustvarjati arhitekturo, ki izboljša dragoceno, popravi moteče in na novo ustvari tisto, kar manjka.«
Individualne hiše in večji projekti
Delo biroja ABO vseskozi spremlja in dokumentira fotograf Matej Lozar, ki je odličen poznavalec njihovih objektov in tudi projektantov. Skozi dolgoletno sodelovanje je spoznal način dela ABO, o katerem je dejal: »ABO stopa na prizorišče z zanesljivimi koraki, prinašajoč samozavest, svežino in neobremenjenost mlade generacije. Zdi se, da ima ekipa sposobnost svet simultano opazovati skozi raznotere dioptrije, kot jih ob fizičnih danostih narekujejo človekove prioritete. S tem človeka postavlja v ospredje. Kljub temu je podpis ABO jasen: njihovim hišam je zelo mar za estetiko in kakovost prostorske razporeditve. So zračne, svetle, nezapletene in udobne. Še več, arhitekturna rešitev rada podpre inovativne konstrukcijske in kakovostne krajinske poteze, kar dodaja vrednost celoti.«
Nekatere izmed individualnih hiš so Hiša Pongrac v Grižah, Hiša Slavik na Ptuju, Hiša Satler pri Jerneju pri Ločah, Hiša Svetelka v Dramljah, Hiša 34M v Vojniku, Hiša na Krku… Načrtujejo tudi večje projekte, kot je restavracija Hiša Denk, niso jim tuji niti industrijski objekti, eden izmed zadnjih je hala BSH v Nazarjah. Pri načrtovanju restavracije Hiša Denk se je skozi sodelovanje z naročnikom in kuharjem Gregorjem Vračkom spletlo pravo prijateljstvo; gre za rekonstrukcijo stare gostilne, ki sta ji prizidani dve lameli, ki z jasno zasnovo in funkcijo nadgradita obstoječi objekt kot tudi njegovo okolico, stara gostilna pa tako skozi novo zgodbo živi dalje.
Odsluženo skladišče na Ptuju sta arhitekta Boštjan Matul in Dominik Sagadin uredila v družinsko hišo Slavik. Klasično slovensko dvokapnico z veliko temnega lesenega opaža in premalo naravne svetlobe sta povsem preobrazila – bivalni prostori, ki so postali svetli in pretočni, se prek terase zlijejo na vrt, za katerega podobo je poskrbel krajinski arhitekt Mitja Škerjanec. Arhitekta sta kakovostno leseno ostrešje odkrila in posvetlila z beležem.
Enodružinska hiša Pongrac v Savinjski dolini je zasnovana iz treh razčlenjenih volumnov, ki se nizajo okrog dvorišča. Hiša združuje sodobno arhitekturo s tradicijo ter se s svojim videzom in umestitvijo v prostor naslanja na značilne kmečke zaselke. Pozornost pritegne specifična konstrukcija hiše – skeletna gradnja, ki je na notranji strani podprta z jeklenimi okviri, ki hiši dajejo poseben značaj.
