Osebni računalnik je bil dolgo kralj naših domov, zadnja leta pa smo se potrošniki prevzgojili v digitalna bitja, ki ogromno stvari opravijo kar po telefonu. Klasičen namizni računalnik uporabljajo le še zahtevnejši uporabniki oziroma vztraja v pisarnah podjetij.
Prodajne številke namiznih računalnikov v primerjavi s prenosniki že dolgo časa padajo ali pa stagnirajo. Vendar to ne pomeni, da trg prenosnikov, kaj šele tabličnih računalnikov, cveti. Zadnja raziskava podjetja Gartner kaže, da je prodaja osebnih računalnikov nasploh, torej od namiznih do prenosnih ter večine tabličnih, v tretjem četrtletju leta 2017 upadla za 3,6 odstotka v primerjavi z lani. To je že dvanajsto četrtletje zapored, da se te številke zmanjšujejo, in hkrati najdaljše negativno obdobje v omenjeni industriji.
V zadnjem obdobju so se prodajne številke v Evropi, na Japonskem in Latinski Ameriki nekoliko stabilizirale, vendar celotno povprečje ruši slaba prodaja v Združenih državah Amerike, čemur strokovnjaki pripisujejo predvsem slabo promocijo ob nastopu novega šolskega leta.
Trenutno si največji tržni delež delita podjetji HP Inc in Lenovo, kjer prvi ustvari 21,8 odstotka svetovne proizvodnje, drugi pa malenkost manj, in sicer 21,4 odstotka. Sledi jima Dell s 15,5-odstotnim deležem, Asus s 7,3, Apple s 6,9, Acer s 6,5-odstotnim deležem ter drugi. V zadnjem četrtletju te številke skupno pomenijo 67 milijonov prodanih enot.
Gartnerjev analitik Mikako Kitagawa zatrjuje, da so negativni rezultati posledica stagnacije na področju razvoja računalnikov. »Inovativni pristopi vsekakor obstajajo. Vidimo lahko prenosnike, ki združujejo računalnik in tablico v enem. Prav tako se izboljšujejo baterije naprav in ta segment hitro raste. Vendar to ni dovolj, da bi imeli pozitivno rast.« Zaključuje, da večina uporabnikov kupi računalnik za domačo rabo in z njim vztraja veliko let, saj jim dobro služi. Vsa vmesna digitalna opravila pa so popolnoma nadomestili mobilni telefoni, katerih rast se zadnja leta neprenehoma povečuje.
Vznemirjenje je izginilo
Da so računalniki izgubili čar, ugotavlja tudi Walt Mossberg, novinar portala The Verge. Pravi, kot se glasi znana pesem bluesovskega kitarista B. B. Kinga The thrill is gone, da je vznemirjenje izginilo. Podjetja, kot je Apple, organizirajo dogodke za predstavitev novih telefonov, osebne računalnike pa zgolj vtaknejo nekam vmes, čeprav ti izdelki še vedno vsako leto prinesejo milijarde v blagajno. »Uporabniki gledamo na računalnike kot na nekaj osnovnega, nekaj iz ozadja, ki se bistveno ne spreminja in zato ni potrebe, da bi to kupovali tako pogosto, kot kupujemo mobilne telefone. Še sam, ki sem tehnološki poznavalec in ljubitelj naprav, uporabljam vsaj tri leta star računalnik. S telefonom si česa takega ne morem privoščiti, saj se tehnologije tako hitro spreminjajo in bi bil s tri leta starim telefonom že pravi izobčenec.«
Kljub nekoliko negativnim trendom pa nikakor ne moremo govoriti, da je osebnim računalnikom odklenkalo oziroma da jim bo v prihodnjih letih. Za vsakršno resno delo je osebni računalnik, bodisi namizni ali prenosni, preprosto še vedno nepogrešljiv. Vsem novotarijam navkljub uporabniki še vedno potrebujemo neko splošno funkcionalnost. Da na računalnik po potrebi priključimo več USB-naprav hkrati, da ga povežemo z zunanjim zaslonom ali televizorjem, da vstavimo kartico micro SD, da ga s kablom povežemo na modem in tako dalje. S tem se za zdaj težko kosajo tudi križanci – tablice, na katere se priključi tipkovnica – na katere stavijo pri Applu z zmogljivim ipadom pro in Microsoftu, kjer so pred leti drzno zatrdili, da je njihov surface pro prvi križanec, ki lahko nadomesti klasični računalnik.
Obstoj osebnega računalnika tako ni ogrožen, vprašanje je le, v kaki obliki ga bomo uporabljali. Industrija namreč na tem področju tako hitro napreduje, da profesor Charles M. Lieber s harvardske univerze napoveduje precej radikalne spremembe. Za portal Wired je povedal: »Čez dvajset let bo osebni računalnik zelo zelo oseben. Naprav ne bomo več upravljali z rokami in očmi, temveč neposredno iz možganov. Ljudje bomo uporabljali nanotehnologije, ki bodo prepletene z našim živčnim sistemom.« Samo pomislite, čez dvajset let bodo med nami mogoče že hodili pravi kiborgi. Zastrašujoče?
