Prestolnica je bila pozno dopoldne še odeta v meglo, a bolj ko se je vijugasta cesta vzpenjala proti Jančam, manj je bilo meglic. Travnik pred planinskim domom na Jančah je bil že povsem obsijan, pogled pa je z vrha segel vse do Triglava, ki se je mogočno dvigal iz kopastih oblakov. Topel jesenski dan je bil tako več kot naklonjen organizatorjem, ki so na Jančah pripravili tradicionalno kostanjevo nedeljo.
Da sta kraj in ta priljubljeni gozdni sadež močno prepletena, so razkrivale že številne table ob poti, ki so vabile k nakupu domačega kostanja ali maronov, še več kot tabel pa je bilo avtomobilov, ki so, parkirani kar ob cesti, čakali, da se skupinice vrnejo s polnimi košarami sveže nabranega kostanja. Povsem polno je bilo tudi parkirišče pred planinskim domom, kjer so za red skrbeli celo redarji, nosnice pa je že od daleč dražil vonj po pečenem kostanju. Na Jančah mu vsako jesen posvetijo tri oktobrske nedelje.
Od jagod do kostanja
»Začelo se je z jagodami. Prvi nasadi jagod so bili tukaj že kmalu po drugi svetovni vojni, najbrž tudi zaradi ugodne sončne lege, tradicija pa se je obdržala. Pred leti smo zato razmišljali, kako bi domačini lahko prodali vse jagode, in kmalu prišli na idejo, da povabimo obiskovalce na praznik jagod,« je korenine tradicionalnih dogodkov pred janškim planinskim domom razkril predsednik Turističnega društva Besnica - Janče Srečko Birk. Pred dobrima dvema desetletjema je tako na Jančah pod okriljem turističnega društva prvič zaživela dežela jagod, praznik jagod pa je do danes prerasel v tradicionalno prireditev.
A zdaj je jagode, vsaj glede na številčnost obiska, že zasenčil kostanj, opaža Birk. Leta 1998 so spomladanskemu dogajanju na Jančah namreč dodali še jesenski kostanjev piknik, ki so ga nato preimenovali v kostanjevo nedeljo, program pa iz dveh oktobrskih nedelj razširili na tri. Današnja je bila druga kostanjeva nedelja letos, lepo vreme in želja po sveže pečenih kostanjih pa je na Janče privabila skoraj dva tisoč ljudi. Ne le domačinov, številni so se pripeljali iz Ljubljane in tudi bolj oddaljenih krajev.
Spečejo skoraj tono kostanja
Da so se na Jančah odločili za nedelje, posvečene kostanju, ni presenetljivo. Janče so s 792 metri nadmorske višine najvišji vrh ljubljanske mestne občine, skoraj dve tretjini tega gričevnatega in hribovitega območja pa pokriva gozd. V njem ob bukvah in hrastih prevladujejo prav kostanji. Ko konec septembra ta priljubljen gozdni sadež dozori in razprte ježice prekrijejo tla, janške gozdove napolnijo nabiralci kostanja. In nabrati ga morajo ogromno, saj ga po oceni Birka na sončno kostanjevo nedeljo spečejo skoraj tono.
»Ves kostanj, ki ga danes pečemo, je iz domačih krajev. Bolj sveže ne gre, saj najstarejši kostanji v posodi niso starejši od enega tedna,« je med skrbnim mešanjem zlatorumenih mesnatih sredic, ki so kukale iz kot oglje črnih lupin, zagotovil Jože Groznik z domačije Piškovc. Bil je edini, ki je danes pod posodo kuril na drva, drugi peki kostanja si vse pogosteje pomagajo s plinom. »Moji kostanji imajo zato bolj črno, zažgano lupino, ampak okus je boljši. Zato še vedno prisegam na pristnost,« je poudaril Groznik in dodal, da na kostanjevo nedeljo, če je obisk velik, speče tudi do dvesto kil kostanja. Zato si ga doma ne speče več tako pogosto. »Doma raje jem kuhanega. Kuhan kostanj je manj praktičen za prireditev, kot je kostanjeva nedelja, saj bi obiskovalci potrebovali tudi nože za lupljenje. Pomagam pa kostanj lupiti tudi doma, ko ga žena potrebuje za pecivo.«
Kostanjeva potica in jabolčni sok
Na sosednji stojnici so dobrote izpod rok njegove soproge Marije Groznik razkrivale, da kostanj ni dober samo kuhan ali pečen. Na pladnjih so bili lično zloženi kosi kostanjeve potice, kostanjeve rezine in kostanjeve kocke, rdeče obarvane jagode iz testa pa so obiskovalce spomnile tudi na janške jagode. »Nekaj receptov poznam, kakšno idejo pa dobim tudi pri drugih ali jo preberem na spletu in potem recept preizkusim. Doma so zadovoljni, ker lahko degustirajo nove slaščice,« je z nasmeškom povedala Groznikova in ob tem dodala, da ponudbe na stojnici na kostanjevo nedeljo sicer iz leta v leto ne spreminja preveč: »Raje se držim ustaljene ponudbe, saj so se obiskovalci nanjo navadili in tisti, ki jeseni redno prihajajo na Janče, točno vedo, s čim se bodo lahko tukaj posladkali.«
Če so prodajalci in peki kostanja letos zadovoljni z letino, ki je bila veliko boljša kot denimo tista pred leti, ko je škodljivec napadel kostanje in so morali za uspešno kostanjevo nedeljo nekaj kostanja celo dokupiti, pa so tokrat manj zadovoljni sadjarji. »Zaradi pozebe je letos jabolk zelo malo,« je pojasnil Ivan Černe z domačije Marolt. Kljub temu je na Janče pripeljal dobro tono sočnih jabolk iz domačega sadovnjaka in obiskovalcem pokazal, kako se na star način v preši stisne jabolčni sok. Dobrih štirideset litrov nepogrešljivega spremljevalca pečenega kostanja so danes napolnili v steklenice. »Čeprav je sok v steklenicah šele deset minut, pa imajo ljudje najraje tega izpod preše. Priložnosti za pitje tako svežega jabolčnega soka so namreč redke,« je sklenil Černe.
