Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sta na današnji skupni tiskovni konferenci predlagali vladi, da bi že v prihodnjem letu dodatno razbremenili regres in 13. plačo oziroma božičnico. Po njunem predlogu bi bil regres oproščen plačila socialnih prispevkov do višine povprečne plače v državi, medtem ko se pri nagradi za poslovno uspešnost do višine povprečne plače ne bi plačevala dohodnina. Po od letos veljavni mali davčni reformi je regres obremenjen s prispevki do višine 70 odstotkov povprečne plače. Nagrada za poslovno uspešnost oziroma 13. plača pa je zdaj v celoti obremenjena s prispevki, z dohodnino pa v primeru, če je izplačilo višje od 70 odstotkov vrednosti povprečne plače.
Novi vodstvi največje delodajalske in sindikalne organizacije poudarjata, da bi imeli od predloga korist vsi – delavci bi na podlagi lanskih podatkov letno prejeli v povprečju za 379 evrov več, podjetja bi dobila bolj motivirane zaposlene, država pa bi prek večje porabe še povečala prilive v državni proračun. Delodajalci in sindikalisti so prepričani, da je za uresničitev predloga zdaj pravi čas, saj je predlog novele zakona o dohodnini še v parlamentarnem postopku. Zaradi volitev v prihodnjem letu bi bila naslednja priložnost za njegovo uveljavitev po njihovi oceni šele leta 2020.
»Izgube ne bo, bo le korist«
Na finančnem ministrstvu pravijo, da se zavedajo pomena nagrajevanja zaposlenih. Vendar pa bi lahko pobudo socialnih partnerjev preučili šele po izteku tekočega dohodninskega leta, ko bodo analizirali učinke letos uvedenih davčnih sprememb. Ob tem so dodali, da bi bila poleg zakona o dohodnini potrebna tudi sprememba zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja osnove za plačilo prispevkov.
Sonja Šmuc, ki bo s torkom postala nova generalna direktorica GZS, je prepričana, da je vsak strah vlade neutemeljen. »V prvih sedmih mesecih letos se je v proračun nateklo 600 milijonov evrov več davkov in prispevkov, zato lahko po konzervativnih ocenah pričakujemo, da se bo njihov priliv v primerjavi z lanskim letom povečal vsaj za milijardo,« je dejala Šmučeva. Nova predsednica ZSSS Lidija Jerkič pa je opozorila, da regresov in 13. plač, ki bi bile višje od 70 odstotkov povprečne plače, ni izplačeval praktično nihče, tako da država od tega že tudi sicer ni dobila nobenega davka in prispevkov. »Izgube ni, je le korist zaradi večje potrošnje,« je poudarila Jerkičeva.
V GZS so izračunali, da bi povprečen delavec ob uveljavitvi predloga prejel na letni ravni za 200 evrov neto višji regres, pri čemer bi jo zaradi zvezne in progresivne dohodninske lestvice nekoliko slabše odnesli bolje plačani zaposleni. Božičnica oziroma 13. plača bi zrasla s sedanjih 50 na 65 odstotkov povprečne plače, povprečen zaposleni pa bi prejel za 187 evrov višji neto prejemek.
Novi skupni načrti
GZS in ZSSS sta prepričani, da pomeni skupna pobuda začetek boljšega sodelovanja med delodajalci in sindikati. »Ugotovili smo, da ne stojimo vedno na nasprotnih straneh, da obstajajo med nami skupne točke,« je dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki je svoj mandat začel maja letos. Po besedah Šmučeve se s sindikati že pogovarjajo o razvojnem partnerstvu in se bodo pri iskanju skupnih rešitev najprej osredotočili na manj konfliktne teme, kot so neskladja na trgu dela ter izboljšanje odnosov v podjetjih.
Lidija Jerkič je povedala, da je GZS tudi podprla njihovo pobudo za spremembo plačnega sistema, v katerem bi določili merljive kriterije za zviševanje plač na podlagi inflacije in produktivnosti. »Prvi premiki na področju novega plačnega modela in novega socialnega sporazuma bodo vidni še letos,« je dejala. Lažje odpuščanje, glede katerega se je zataknilo pri pogajanjih o spremembah delovne zakonodaje, po besedah nove predsednice ZSSS trenutno še ne bo tema pogovorov. »Zdaj skušamo vzpostaviti model sodelovanja, ki je v zadnjem času zelo šepalo. Zato se bomo najprej lotili tem, ki so pomembne, a ne tako konfliktne,« je pojasnila Jerkičeva.
