Seveda, že pet let, trenutno nissana leafa. Ne znam si predstavljati, da ne bi več vozil električnega avta.
Vas je dokončno prepričala izkušnja, ko ste lani 1250 kilometrov od Ljubljane do Pariza opravili z električnim avtom?Dejansko sem jih prevozil še 200 več, ker sem na pot krenil iz Maribora. Lahko sem preizkusil, kje so meje uporabnosti električnega avtomobila. Vnaprej smo načrtovali deset hitrih postankov, pri polnilnici pa smo preživeli največ 15 minut. Seveda se česa podobnega običajni uporabnik ne bo lotil, je bila pa izkušnja tudi z vidika stroškov zanimiva, saj smo ob cesti opazili mnoge brezplačne hitre polnilnice.
V teoriji bi bil električni avto primeren za vse Slovence, saj v povprečju prevozijo zgolj 40 kilometrov na dan in ga uporabljajo uro na dan, preostali čas je nekje parkiran.Pogosto smo pod vplivom različnih lobijev, ki poskušajo problematizirati stvari, ki niso problematične. Pogosto slišim ali pa berem, da ko bo električni avto imel doseg 500 kilometrov ali več in se bo napolnil v treh minutah, si ga bom pa tudi sam kupil. Hkrati isti posameznik prevozi 40 kilometrov na dan in gre mogoče dvakrat na leto na morje. Novice, da prihajajo nove baterije in boljše tehnologije, prepoznavam kot poskus, da se čim dlje odloži nakup električnega avta. 262.000 slovenskih družin ima dva ali pa več avtomobilov, 300.000 jih nima vinjete, se pravi, da se sploh ne vozijo po avtocesti, temveč na kratkih relacijah, za kar bi bil električni avto naravnost idealen.
Zakaj so potemtakem električni avti še vedno eksoti na slovenskih cestah – lani jih je bilo prodanih le 151?Odgovor dobite, če skušate v salonu kupiti električni avto. Prodajalec bo prvi, ki vam bo rekel, da je z nakupom treba počakati, da bo baterija boljša. Dobili boste kup dezinformacij. Pred kratkim sem se pogovarjal z gospodom, ki je hotel kupiti električni renault zoe, na koncu pa je kupil capturja, in to dizelsko gnanega, pa čeprav bo vozil večinoma po mestu. Prodajalec mu je povedal, da bo plačal 90 evrov za stroške elektrike, da potrebuje doma polnilnico… Ali do dezinformacij pride namenoma ali zaradi neznanja, v tem trenutku o tem ne bi govoril, zagotovo pa je v Sloveniji ključni razlog, zakaj ni več električnih avtomobilov, svetovanje prodajalcev.
Analiza je pokazala, da Slovenec, ki se je odločil za nakup električnega avta s pomočjo posojila Eko sklada, plačuje od 130 do 280 evrov na mesec, kar se zdi ugodno.Pogosto se govori, da so električni avti super, le začetna investicija je problematična. Toda večina kupi avto prek Eko sklada, kjer je začetna investicija enaka nič, čez 45 dni pa plačaš prvi obrok, ki je 200 evrov. Mnogi se sprašujejo, kdaj se jim izplača električni avto. Odgovor je takoj, saj imaš že prvi dan prihranke pri gorivu.
A samo tovrstno posojilo ni dovolj. Na Norveškem, kjer je bil lani delež električnih vozil med vsemi kar 29 odstotkov, imajo lastniki na voljo številne privilegije – zanje so rezervirani vozni pas in parkirišča, oproščeni so celo plačevanja cestnin.Cestnin ne plačamo niti v Sloveniji, v večini večjih mest pa so parkirišča s polnilnimi mesti. Ko pridem v Ljubljano, mi je praktično, ko poiščem polnilnico in imam uro brezplačnega parkiranja s polnjenjem. Seveda bi lahko naredili še več, sploh v poslovnem sektorju, saj je za uporabo službenega avta na koncu leta treba plačati boniteto. Predlog je, da pri električnih avtih te bonitete ne bi bilo. Veliko se govori o ceni in nakupu. Dejstvo je, da se bo subvencija zniževala s padcem cen električnih vozil, kar pomeni, da še nekaj časa ne bo cenejši za uporabnika. Cena je zdaj nizka.
V Sloveniji se trenutno na temo elektrifikacije veliko govori tudi na ravni države, sprejeta je celo strategija do leta 2030, njen del so tudi polnilnice.Polnilnic je približno toliko kot avtomobilov, in sicer okoli 700, večina pa se jih postavi s pomočjo različnih razpisov. V primerjavi z Nemčijo imamo trikrat več polnilnic na prebivalca. Menim, da mora biti za postavitev vsake polnilnice narejen neki poslovni model, ki bo lastnika polnilnice navdihnil, da bo imel neke koristi. V slovenski strategiji je zapisano, da moramo imeti do leta 2030 kar 22.300 javnih polnilnic, in to je veliko. Da bi dosegli to številko, pa samo subvencije ne bodo dovolj.
V osnovi se vse sliši zelo enostavno, saj za polnjenje potrebujemo le vtičnico. Toda v naseljih, kot je Ljubljana, je tudi dobiti vtičnico misija nemogoče.V Sloveniji smo v malce boljšem položaju kot v nekaterih drugih državah, saj 67 odstotkov Slovencev živi v eno- ali dvostanovanjskih hišah, ki imajo neko dvorišče in možnost električnega priključka. Zato trdim, da bi se Slovenija lahko elektrificirala hitreje, ker če neka težava zadeva 30 odstotkov populacije, to ni razlog, da je ne začnemo pri večini takoj reševati.
Pionir razvoja električnih avtov Andrej Pečjak mi je pred leti dejal, da električni avto za vožnjo po mestu ne bi smel stati več kot 15.000, za medmestno pa največ 30.000 evrov. Kaj je razlog, da ni tako?Rekli ste pred leti. Cena kilovatne ure baterij je bila za mojega leafa leta 2010 tisoč dolarjev, letos je pri večini proizvajalcev že okoli 80 dolarjev. Ker je cena baterije občutno padla, ni razloga, da tudi cena avta ne bi bila občutno nižja. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem. Dejstvo pa je, da proizvajalcev ne zanima, koliko jih avto dejansko stane, temveč koliko je kupec zanj voljan plačati. Zanimiv je zgled iz Kitajske, kjer so za leto 2018 napovedali, da bodo morali proizvajalci tam prodati 8 odstotkov električnih vozil, če bodo sploh želeli prodajati avtomobile. O subvencijah ni govora, se pravi, da bodo morali znižati cene, da bodo ta cilj dosegli.
Se tudi vam zdi, da klasični proizvajalci avtomobilov vse do prihoda Tesle na trg niso marali električnih avtomobilov?Če ne bi bilo Tesle, se še danes ne bi nič spremenilo. Nekatere znamke so sicer razvijale električne avtomobile, a so nato projekte zavrgle, kot da bi šlo za korporacijski dogovor. Nato pa je na trg zapeljal Tesla z roadsterjem in dokazal, da je električni avto lahko hiter in uporaben. Tega največji proizvajalci niso mogli ignorirati.
Za električna vozila radi rečemo, da so najčistejša in ne oddajajo škodljivih izpustov, toda mar električne energije prav v Sloveniji ne pridobivamo na umazan način, s pomočjo termoelektrarn? Se o tem problemu na glas ne govori načrtno?Mogoče se govori celo več, kot je treba. Sam sem doma v bloku, kar je problematično, ker iz stanovanja ne morem potegniti kabla. Zato sem s soglasjem sosedov naročil nov električni priključek v kleti in si omislil malo polnilnico za svoje potrebe. Podpisal sem pogodbo z dobaviteljem električne energije, ki mi zagotavlja energijo iz obnovljivih virov, kar me stane 0,1 centa za kilovatno uro več. Se pravi, da je mogoče kupovati energijo, pridobljeno na čistejši način. Da bi kupil energijo, pridobljeno iz termoelektrarne, mi ne pade na pamet.
Bi slovenski energetski sistem prenesel, če bi bilo nanj vsak dan priklopljenih milijon osebnih avtov, kolikor jih je v voznem parku?Proizvajalci nas strašijo z manipulacijo, da energije ne bo dovolj in da potrebujemo še kakšno jedrsko elektrarno. Dejstvo pa je, da se Slovenec vozi 40 kilometrov na dan in ne 500, kar pomeni pet kilovatnih ur, v seštevku pa 20 odstotkov vse dnevne porabe elektrike v Sloveniji. Ker vsak dan izvozimo od 20 do 30 odstotkov vse električne energije, to ni nikakršna težava.
Vlada občutek, da je avtomobilska industrija, ki ustvarja milijardne dobičke, najprimernejša molzna krava, zato so pritiski nanjo največji, pa čeprav ne sodi med največje onesnaževalce okolja?Industrija znižuje porabo, toda problematika prometa v primerjavi z industrijo je v tem, da je v urbanih okoljih zraven šol, vrtcev, blokov… in ljudem povzroča škodo. Pa saj niso glavni problem izpusti ogljikovega dioksida, temveč prašni delci, dušikovi oksidi, ki na bolezni vplivajo neposredno.
Toda ekološka kriza se poglablja, za rešitev pa samo električni avtomobili seveda ne bodo dovolj.Seveda ne. Dejstvo je, da škodljive termoelektrarne niso več konkurenčne nikjer na svetu, zapirajo jih celo Kitajci, sonce in veter pa sta vira, ki sta večna in brezplačna. Ko jih bo več, bo to vplivalo, da bodo tudi negativni učinki na okolje vse manjši, posledično bo tudi promet manj onesnaževal.
Skozi desetletja se je izkazalo, da sta tako socializem kot kapitalizem energetsko potratna. Mar potrebujemo nov sistem z novimi vrednotami?Gre za široko temo. Proizvodnja energije se seli na mikrolokacije, proizvodni delavec pa postaja robot in umetna inteligenca. Ne govorimo o časih čez sto let, temveč čez pet ali deset, kar bomo še doživeli. Spremembe bodo korenite, saj država v današnji potratni obliki ne bo preživela. Kar naenkrat delavci ne bodo več potrebni, saj bodo delali roboti, ki pa ne bodo plačevali prispevkov, ogromna proizvodnja skorajda ne bo potrebovala energije. Tesla, Google, Apple imajo za svoje potrebe lastne elektrarne. To je seveda šele začetek, kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti, bo korenito spremenilo naše življenje. Da ne omenjam samovozečih avtomobilov in deljenja lastništva avtomobila.
Želja biti ekološki je dandanes tudi v prometu povezana z večjimi stroški, zato je ljudi na neki način strah.Poglejte samo ceno žarnice led, ki je občutno dražja, kot je bila žarnica nekoč. Pri okolju prijaznem avtomobilu tako velike razlike ni, pozitivni učinki pa so takojšnji. Treba je spremeniti razmišljanje, avto moramo pač zvečer priključiti na vtičnico. Podobno kot priključimo prenosni telefon, ki je pred leti z enim polnjenjem deloval tudi en teden. Zame ni dileme, zato to, da moram avto vsakodnevno priključiti, vzamem v zakup.
Bomo v Sloveniji res dočakali promet, v katerem ne bo avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem?Vsa kolesa bodo nekoč električna in tudi vsi avtomobili bodo električni. Prav tako bo večina v izposoji. Bodo pa električna kolesa v urbanem okolju zamenjala dobršen del avtomobilov, saj so uporabna brez parkiranja, do službe se ne spotiš, so tudi cenejša. Seveda bo v okolju, kot je Slovenija, električni avto vedno zanimiva alternativa. Politika sicer izpostavlja javni promet, a dokler ni učinkovit, na dolgi rok ni finančno vzdržen.
