Ameriški predsednik Donald Trump je objavil novo strategijo do Irana, s katero za zdaj ni odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom kljub glasnim kritikam njegove vsebine, je pa pustil odprta vrata takšni možnosti, s katero bi izničil enega največjih zunanjepolitičnih dosežkov Baracka Obame. Trump je namreč dejal, da ne bo potrdil, da Iran spoštuje sporazum, kar je ocena, ki jo mora ameriški predsednik podati vsakih 90 dni. Takšna ocena pa odpira vrata kongresu, da lahko proti Iranu znova uvede sankcije. Za odločitev ima 60 dni časa.
S potezo, ki se je zadnje tedne že napovedovala, je Bela hiša vsaj za zdaj prenesla breme odločanja o nadaljnjih korakih na kongres. Če kongres sankcije sprejme, bo jedrski sporazum verjetno mrtev, saj je Iran že napovedal, da bi bila to kršitev dogovorjenega in da ga v tem primeru ne bo več spoštoval. Če sankcij ne bo, bi sporazum veljal še naprej. Je pa predsednik ZDA dejal, da je od sporazuma pripravljen tudi sam odstopiti, če ne bodo dosežene spremembe, za katere si bo prizadeval. »Naše sodelovanje lahko kadar koli odpovem,« je rekel.
Trump je udarec jedrskemu sporazumu zadal kljub drugačnim pozivom Kitajske, Rusije in zaveznic, ki so sopodpisnice dokumenta iz leta 2015, s katerim je Iran privolil v omejitev in nadzor svojega jedrskega programa v zameno za postopno odpravo sankcij. Rusija je v prvem odzivu na Trumpov govor sporočila, da v mednarodni politiki ni prostora za napadalno retoriko, ki da je obsojena na propad, je poročal Reuters. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanska premierka Theresa May in nemška kanclerka Angela Merkel so se odzvali z neobičajno skupno izjavo, v kateri so zapisali, naj Trump premisli o posledicah za ZDA in njihove zaveznice, preden naredi poteze, ki bi spodkopale sporazum.
»Ne bomo dovolili, da se ponovi Severna Koreja«
Česa torej Trump obtožuje Iran? Dejal je, da ne izpolnjuje »naših pričakovanj« glede centrifug za bogatenje urana in da zastrašuje mednarodne inšpektorje, da ne bi opravljali svojega dela, kot je treba. Dejal je, da ZDA ne bodo šle po enaki poti kot v primeru Severne Koreje. »Dlje ko grožnje ignoriramo, hujše postajajo,« je dejal.
Vendarle druge podpisnice in mednarodni inšpektorji trdijo, da Iran sporazum spoštuje, Trump pa za zdaj ni predstavil konkretnih dokazov, da ga ne. Na račun Teherana pa je naštel še vrsto drugih očitkov: podporo terorizmu, destabilizacijo regije, razvoj raketnega programa, domnevno pomoč Severni Koreji pri razvoju njenega jedrskega programa, kršenje človekovih pravic s strani Islamske revolucionarne garde, ki skrbi za varovanje iranskega političnega sistema, in tako naprej. To so vprašanja, ki jih jedrski sporazum ne obravnava. Gre za znan pristop kritikov jedrskega sporazuma, ki nanj gledajo širše in trdijo, da so odprava sankcij proti Iranu, sprostitev njegovih financ in posledična oživitev gospodarstva prispevali k okrepitvi spornih početij Teherana. Zagovorniki sporazuma z Obamo na čelu so na drugi strani sporazum vedno razumeli precej ožje: da je namenjen zlasti ali skoraj edino temu, da se Iranu prepreči razvoj jedrskega orožja, medtem ko je druga sporna ravnanja Teherana treba obravnavati ločeno.
