Kot kaže, se bodo »začasne« mejne kontrole in avtomobilske kolone na mejnih prehodih v schengenskem območju nadaljevale vsaj še do maja prihodnje leto. Ob današnjem srečanju notranjih ministrov EU in članic schengenskega območja so namreč Nemčija, Francija, Avstrija, Švedska, Danska in Norveška (ki je članica schengenskega območja, četudi ni članica EU) druge države obvestile, da nameravajo mejne kontrole ohraniti tudi po izteku trenutnega režima kontrole, ki se bo končal novembra. Z nadzorom naj bi se, tako trdijo naštete države, obvarovale pred terorističnimi napadi in nedovoljenimi migracijami.
Slovenija ima pomisleke
Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos se je na to odzval le s komentarjem, da bodo »zadevo preučili in se nato odločili, kaj storiti«. Kot je videti za zdaj, pa Evropska unija uvedbe mejnega nadzora državam ne bo mogla preprečiti, tudi če bi dvomila o njegovi upravičenosti. Gre namreč za merjenje politične moči.
Slovenija nenehnemu obnavljanju nadzora nasprotuje – zlasti zaradi nezadovoljstva s kontrolami na meji z Avstrijo. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Andrej Špenga, ki se je udeležil zasedanja v Luksemburgu, je kolegom dokazoval, da Slovenija dovolj dobro varuje zunanjo schengensko mejo s Hrvaško, da Avstriji ni treba skrbeti. Podatki MNZ kažejo, da je število oseb, ki jih v Avstriji ujamejo pri nedovoljenem prehodu meje iz Slovenije, res razmeroma majhno – nekaj deset na mesec. Na prehodih med Avstrijo in Italijo nedovoljene prehode štejejo v stotinah. Medtem pa tudi Slovenija na meji s Hrvaško ujame od sto do dvesto oseb na mesec.
Špenga je prepričan, da načrti za nadaljnje mejne kontrole ne upoštevajo evropskih pravnih predpisov in ne predlogov evropske komisije za spremembe schengenskega zakonika. Spremembe, ki bi omogočale nove kontrole, vendar pod strožjimi pogoji, je komisija predlagala konec septembra. Tedaj je Avramopulos države, ki izvajajo mejni nadzor, tudi opozoril, da v vzhodnem Sredozemlju, torej med Turčijo in Grčijo, ni več tako velikih migracij (ki bi se nadaljevale po balkanski poti in prek srednje Evrope), da bi bilo omejevanje prostega pretoka ljudi prek schengenskih notranjih meja še upravičeno.
Učinek volitev v Avstriji
Evropska komisija je po trditvah Špenge pri pripravi sprememb schengenskega zakonika upoštevala slovenske predloge. »Kljub temu pa imamo o predlogu še nekaj pomislekov,« je dejal Špenga. »Menimo, da so objektivna merila za vzpostavitev nadzora zelo splošna in omogočajo preširoko interpretacijo sorazmernosti in potrebnosti ukrepa. Vloga sosednjih držav in sveta je še vedno premajhna.« Po Špengovem prepričanju je večina držav članic EU naklonjena odpravljanju mejnega nadzora. Šesterica držav naj bi tako v razpravi ostala »osamljena«.
Komisar Avramopulos je v današnjem nastopu še poudaril, da »države ne bi smele mešati domače politike z evropskimi načeli«. Iz notranjepolitičnega dogajanja v posameznih državah je namreč razvidno, da so mejne kontrole tudi posledica političnih preigravanj med strankami. V Nemčiji, recimo, so protimigracijski ukrepi del sestavljanja nove vladne koalicije. V Avstriji pa je to ena od močnih predvolilnih tem. »Upamo, da se bo po nedeljskih volitvah položaj v Avstriji v zvezi z mejnim nadzorom umiril,« nam je dejal eden od sogovornikov iz vrst slovenske diplomacije, ki dobro pozna zakulisne pogovore evropskih diplomatov o ukrepih v schengenskem območju.
