V desetih letih sta se rahlo izboljšala indeks enakosti na področju zdravstvenega stanja in indeks na področju dostopa do zdravstvenih storitev, je pokazal evropski indeks spolne enakosti. Pri navadah, ki vplivajo na zdravje, se razlike med spoloma niso zmanjšale.
Indeks napredka
Zdravje je eno od šestih področij, na katerih evropski Inštitut za enakost spolov s pomočjo kompleksne metodologije in številnih baz podatkov (Eurostata, Eurofunda, OECD…) ugotavlja napredek pri enakopravnosti spolov. Indeks napredka izračunajo na podlagi ugotovitev, ki zadevajo zdravstveno stanje, navade in dostop do zdravstvenih storitev. Zdravstveno stanje ugotavljajo s pomočjo samoocene zdravja, pričakovane življenjske dobe in pričakovanih let zdravega življenja. Pri navadah upoštevajo kajenje in uživanje alkohola ter uživanje sadja in zelenjave. Pri dostopu pa so pozorni na dostop do zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev.
Slovenija se je po teh kazalnikih uvrstila v evropsko povprečje, ki znaša 87,4 odstotne točke. Na sam vrh, skupaj z Avstrijo in Nizozemsko, se je zavihtela le pri dostopu do zdravstvenih storitev. Te so namreč praktično dostopne vsem (več kot 99,5 odstotka populacije), skoraj zanemarljive pa so tudi razlike med spoloma. V EU v povprečju sicer le 5 odstotkov ljudi zatrjuje, da nimajo dostopa do nujnih zdravstvenih preiskav. Skrb zbuja dejstvo, da je ta odstotek večji med samohranilkami in ljudmi z gibalnimi in drugimi ovirami.
Zdravi do 58. leta
V državah EU 64 odstotkov žensk in 70 odstotkov moških svoje zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. V Sloveniji so deleži nekoliko nižji, razlike pa manjše: tako svoje zdravje ocenjuje 62 odstotkov žensk in 65 odstotkov moških. Pričakovana življenjska doba žensk v EU znaša 83 let, moških pa 78 let, toda po številu pričakovanih zdravih let življenja sta si spola zelo blizu. Oboji naj bi zdravo živeli do 63. leta. To pa pomeni, da čaka ženske 20 let tegob, moške pa 15 let. V Sloveniji je pričakovana življenja doba skoraj identična, toda za oba spola se leta zdravega življenja (po samooceni vprašanih) končajo že pri 58. letu starosti.
Žensk, ki ne kadijo, alkohol pa uživajo zmerno, je v Evropi v povprečju 72 odstotkov (v Sloveniji prav toliko), moških pa 52 odstotkov (v Sloveniji dva odstotka več). Raziskave tudi kažejo, da bi polovico prezgodnjih smrti med starejšimi moškimi – več kot milijon takšnih smrti letno naštejejo v Evropi – lahko preprečili z ustreznimi zdravstvenimi politikami.
