Po tistem, ko sem vam posredoval vse gradivo, ki do zadnjih podrobnosti obelodanja neiskreno županovo spravaštvo in manipulacije v zvezi s postavitvijo spomenika, sem računal, da je za vas – kot razumnika – to dovolj. Vi pa ponovno trgate stvari iz celote in jih predstavljate kot pomembna dejstva. Ko to dela župan iz političnih razlogov, je to še nekje razumljivo (če zanemarimo etične standarde), ko to naredite vi kot filozofinja, sociologinja in zgodovinarka, pa stvar v javnosti dobiva težo. In ko tako nasedete puhlemu političnemu leporečju župana in predsednika države ter ne preverite drugih dejstev (ali jih spregledate iz meni neznanih razlogov), potem sem vam res dolžan odgovor.

Obtožbe, da sem jaz vnesel nemir in obudil medvojno sovraštvo v dotlej mirni skupnosti, sploh ne nameravam komentirati. Zahteva pa ponovno pojasnilo z moje strani, da so bili proti postavitvi vsi vprašani svojci s partizanske strani (več kot polovica, kolikor nam jih je še uspelo dobiti), da je prišla pobuda za ukrepanje od svojcev, ki so ustanovili tudi odbor za zaščito pravic svojcev, in da sem kot predsednik krajevne organizacije ZZB pač moral upoštevati mnenje članstva. Za vas, župana in predsednika republike je to nepomembno, za nas, ki se borimo za ohranjanje pozitivnih vrednot NOB, pa je še kako. In še enkrat vam povem, da je do županove politikantske pobude v občini in v Karloviški dolini zares vladal mir, nihče, tudi mi v ZB, se ni spraševal, kdo je bil na kateri strani. Mi pač vemo, da brez odpora ne bi bilo ne Jugoslavije in posledično ne samostojne Slovenije.

In zakaj bi se pritožili sorodniki domobranskih žrtev? Z vpisom na dodatne plošče so njihove žrtve že drugič zapisane za vedno (ker so vse domobranske žrtve že vpisane na spomeniku na pokopališču v Velikih Laščah!), in to na občinske stroške. Kaj temu sledi po vaši in županovi logiki?

In ko sem vam pred časom razlagal, kako zelo si je prisvojil občino g. Zakrajšek, ste mi realno odpisali, da so edina rešitev tega problema volitve. To vam povem zato, ker mi v treh letih dela v občinskem svetu ni uspelo spraviti na dnevni red občinskega sveta niti enega problema, in to po zaslugi domnevno spravi in pieteti predanega župana, ki poskrbi, da svetnikom ne pride na pamet, da bi z glasovi podprli svetniškega kolega in razpravljali o aktualnih problemih. In po zaslugi tega župana smo verjetno edina občina v Sloveniji, kjer se zaradi županovega vpliva spominskih slovesnosti ob pomnikih NOB ne udeležujejo osnovnošolci, kakor se jih tudi župan ne. Preprečil je tudi postavitev spominske plošče zavezniškemu vojaku Johnu Denvirju (težko ranjen je bil v borbah z Italijani v Krvavi Peči leta 1942) na Dom veteranov v Krvavi Peči. Ali ob vseh teh dejstvih še mislite, da je župan Zakrajšek resno mislil s spravo?

Namesto nadaljnjih besed vam na koncu namenjam samo en primer, na katerega me je opozoril prijatelj, ki je ob obisku Pariza videl, kako so Francozi rešili problem sprave: na več osnovnih šolah v Parizu so nameščene spominske plošče v spomin mladim rodovom na zločine okupacijskih sil in domačih pomagačev. In plošče so bile večinoma postavljene po letu 2000; kaj vam pomeni ta podatek, pa bom zagotovo izvedel v vašem odgovoru.

Srečo Knafelc

občinski svetnik in predsednik Društva Zarja spominov, Krvava Peč