Islamistični Hamas in zmernejši Fatah, velika tekmeca za oblast na palestinskih ozemljih, se pogajata v Egiptu, da bi končala deset let trajajoče sovražnosti, ki so leta 2007 v Gazi prerasle v državljansko vojno. Danes je Ismail Hanija, voditelj Hamasa, ki ga imajo zahodne države za teroristično organizacijo, navdušeno sporočil, da sta podpisala sporazum o spravi. Ta novica prebivalcem Gaze prinaša upanje, da se bo njihovo nadvse težko življenje – primanjkuje jim vode, hrane, zdravil in elektrike – izboljšalo.
Sporazum je delen
Sporazum je v resnici samo delen. Govori o tem, da bo Hamas dobil pomembna ministrstva v vladi narodne enotnosti, Fatah pa prevzema upravo tudi v dvomilijonski Gazi, kjer Hamas vlada že od leta 2007 po zmagi na parlamentarnih volitvah. Sporazum tudi določa, da Fatah, ki ima oblast na Zahodnem bregu, kjer tudi živita dva milijona Palestincev, v Gazi ne bo zamenjal 30.000 Hamasovih ljudi v javnem sektorju s svojimi privrženci. Obe organizaciji pa bosta na tem ozemlju, ki je precej manjše od Prekmurja, organizirali skupno policijo.
Nista pa še rešeni ključni vprašanji: kaj bo s Hamasovimi oboroženimi silami v Gazi in kako bo z volitvami, ki se jim Fatah upira zaradi velike priljubljenosti Hamasa. Vsekakor bo Fatah težko zavladal v Gazi ob 25.000 oboroženih članih Hamasa. Problematično je tudi, da je Fatah za pogajanje z Izraelom, Hamas pa za oboroženi boj.
Pritiski na Hamas z vseh strani
Na pogajanjih v Egiptu poskušata obe glavni palestinski stranki dokončno premostiti politični in ideološki prepad, ki ju razdvaja, zaradi česar sta bili v zadnjih desetih letih tudi Gaza in Zahodni breg povsem ločeni ozemlji. Tudi zato palestinske težnje po samostojni državi še niso uresničene. Sedanje Hamasovo popuščanje Fatahu je posledica dejstva, da je položaj prebivalcev Gaze tako zelo katastrofalen. Tako je tudi zaradi treh izraelskih vojn z bombardiranjem Gaze v zadnjih desetih letih in izraelske kopenske, pomorske in zračne blokade, ki se ji je pridružila še blokada s strani Egipta. Kot da to ni dovolj, je pred nekaj meseci Katar zmanjšal finančno pomoč, skoraj obenem pa je še palestinski predsednik Mahmud Abas drastično zmanjšal dobavo zdravil in elektrike v Gazo.
Abas bo v naslednjem mesecu obiskal Gazo
Sicer je zdaj predstavnik Fataha izjavil, da bo 82-letni Abas, ki prihaja iz Fataha, v naslednjem mesecu obiskal Gazo, kar bi bilo prvič po letu 2007. »Pozdravljam sporazum,« je za agencijo AFP rekel Abas. »Od Fatahove delegacije sem dobil podrobno poročilo o tem, o čemer sta se strani dogovorili. Menim, da je to sporazum, ki bo končal razkol.«
Sporazum je pomemben tudi zato, ker je od njega odvisno, ali bodo ZDA financirale palestinske oblasti. Tudi Egipt pogojuje svojo finančno pomoč Hamasu in Fatahu z uspešnostjo pogajanj. Predvsem pa je od njih odvisno, ali se bo odprla meja z Egiptom (Sinajem), od koder bi Gaza lahko dobila pomoč.
Beda v Gazi je nevarna tudi za Egipt in Izrael
Egipt je zelo zainteresiran za sporazum, ker je ranljiv na meji med Gazo in Sinajem, kjer je že izpostava Islamske države. Kairo tako noče, da bi v Gazi ljudje še naprej živeli v tako slabih razmerah. Najbrž je tudi zaradi tega interesa Egipt uspešnejši v posredovanju, kot so bili pred njim Katar, Turčija, Švica in Norveška. Celo sam Izrael, ki mu prav tako zaradi lastne varnosti humanitarna katastrofa v Gazi ne ustreza, naj bi podpiral pogovore med Hamasom in Fatahom, čeprav v Jeruzalemu, kot tudi v večini zahodnih prestolnic, zavračajo vstop »terorističnega« Hamasa v vlado narodne enotnosti.
