»Ob sedanji 'hitrosti' zmanjševanja razlik v možnostih moških in žensk v javnem in zasebnem življenju bosta spola – teoretično – izenačena ob koncu tega stoletja. V to ne smemo privoliti, za spremembe si moramo prizadevati bolj odločno,« sta včeraj v Bruslju poudarili direktorica Inštituta za enakost spolov (EIGE) Virginia Langbakk in evropska komisarka Věra Jourová, ki je napovedala nove ukrepe za krepitev vloge žensk.
EIGE je kot orodje za merjenje napredka razvil indeks enakosti spolov, včeraj objavljeni za leto 2017 pa je pokazal, da je povprečni rezultat v 28 članicah EU le za štiri točke višji od rezultata pred desetimi leti in znaša 66,2 točke od stotih. Na vrhu z 82,6 točke kraljuje Švedska, tesno ji sledita Danska in Finska. Slovenija je dosegla 68,4 točke in se uvrstila na 19. mesto. Od leta 2012 je napredovala le na področju finančne enakosti med spoloma, na vseh drugih področjih pa rezultata primerjalno ni izboljšala. Slaba novica ob tem je, da jo je prehitela večina zahodnoevropskih držav, dobra pa, da od prvega merjenja leta 2005 konstantno napreduje (napredek so merili še leta 2010, 2012 in 2015). Svoj rezultat je v desetih letih izboljšala za 7,6 točke.
Gospodinji vse manj moških
Na samo dno je s 50 točkami padla Grčija. Le nekoliko bolje so se odrezale Madžarska, Slovaška, Romunija in naša soseda Hrvaška. Skrb zbuja zlasti dejstvo, da so se razlike med spoloma na nekaterih področjih spet povečale, zlasti občutno pri izrabi časa. Podatki za leto 2015 kažejo, da moški čedalje manj sodelujejo pri domačem delu; od leta 2012 je nazadovalo kar 16 držav. Pri vsakodnevnem kuhanju in gospodinjskih opravilih sodeluje le vsak tretji moški in kar 79 odstotkov žensk; v Sloveniji je ta razlika še nekoliko večja.
Ženske težje skočijo iz službe po otroke
Na področju dela je napredek povečini skromen. Čeprav ženske v povprečju v službi delajo več in za manjši denar, podatki kažejo, da vseeno moški med delom lažje urejajo osebne ali družinske zadeve: 23 odstotkov žensk in 27 odstotkov moških si lahko v službi vzame eno uro za ta namen. Tudi sicer ženske težje uravnovešajo službene in družinske obveznosti. V prihodnosti bodo zaradi staranja prebivalstva najbrž še bolj obremenjene s skrbjo za svojce.
Razlike v dohodkih med spoloma v povprečju znašajo okoli 20 odstotkov, ta razlika pa se podvoji, ko gre za pare z otroki in samske starše. Otroci očete – statistično gledano – nagradijo z višjimi dohodki, to velja tudi za samohranilce, matere pa z nižjimi. V Sloveniji so tovrstne razlike manjše kot drugod. Tveganje revščine prizadeva oba spola, ženske nekoliko bolj. Najbolj so, tudi v Sloveniji, prizadete priseljenke in starejše ženske, ki imajo v EU v povprečju za 40 odstotkov nižje pokojnine.
Slovenija visoko pri deležu žensk na položajih
Leta 2015 je imelo diplomo več mladih žensk kot mladih moških, a na trgu dela se to ne pozna. Tudi mlade ženske so slabše plačane, med njimi pa je več prekark. Strokovnjaki to vseevropsko dejstvo pojasnjujejo s sindromom »lepljivih tal«. Težava je tudi v tem, da skoraj trikrat več žensk kot moških diplomira iz ved na področju edukacije, zdravstva in sociale, kjer so slabše plače in slabše delovne razmere. Po mnenju evropske komisije je to problem, ki se ga ga morajo lotiti nacionalne politike. Slovenija je tu celo podpovprečna.
Kar zadeva dostop do odločevalskih položajev, smo na visokem 24. mestu. Na splošno pa evropski moški še vedno sedijo na dveh tretjinah vseh parlamentarnih stolov in na štirih od petih stolov v nadzornih svetih gospodarskih družb. Tudi v Sloveniji odločajo v medijih (kljub velikemu številu žensk, ki delajo v njih), tam, kjer se deli raziskovalni denar, in v športu, kjer je Slovenija pristala pri repu lestvice. Na področju zdravja je Slovenija podpovprečna. Zdravje in dostop do zdravstvenih storitev sta močno povezana z ekonomskim položajem in izobrazbo; najslabše gre slabše izobraženim ženskam.
