»Upravičeno,« je odločitev bralcev Dnevnika, ki so v sklopu naše akcije za najboljše otroško igrišče v prestolnici izbrali tisto v Severnem mestnem parku za Bežigradom, komentiral ljubljanski podžupan Janez Koželj. Kar nekaj časa je trajalo, da je mestni občini uspelo pridobiti vsa potrebna zemljišča ob Železni cesti in pred dobrimi sedmimi leti uresničiti idejo o mestnem parku, ki je urejen po vzoru parkovnih površin v Nemčiji. »Želeli smo urediti živ ljudski park, ki ni namenjen le najmlajšim uporabnikom otroških igral, temveč vsem generacijam,« je odločitev za takrat neobičajno in inovativno zasnovo parka ob Navju pojasnil Koželj. Prepričan je, da so zastavljeni cilj dosegli in da je park namenjen širokemu krogu uporabnikov. »To ni le park, je stičišče. Na igrišču so igrala, namenjena otrokom z gibalnimi težavami, v bližini je tudi pasji park, z rastočo knjigo je prostor v parku dobila književnost.«
Priljubljenost bežigrajskega parka, predvsem pa tamkajšnjega otroškega igrišča, ki otrokom pričara obmorsko vzdušje, je bila tudi povod, da so na občini nadaljevali urejanje posebnih igrišč tudi v drugih mestnih soseskah. »Otroško igrišče v RIC Sava v Tomačevem, plezalni park v živalskem vrtu, gozdno obarvana igrala ob Vodnikovi cesti in družinsko igrišče v Mali ulici,« je nekaj posebnih otroških igrišč naštel Koželj in ob tem izpostavil še decembra lani dokončano igrišče v Šmartinskem parku z vodnimi igrali. »Vsako ima svojo posebnost, skupen pa jim je cilj, da se otroci zabavajo, na igralih z igro tudi učijo, usvojijo veščine, kot je plezanje, da se pri igri z vodo popacajo.«
Na nekatera od teh igrišč pridejo družine tudi iz drugih koncev prestolnice, celo iz drugih slovenskih krajev, zadovoljno ugotavlja podžupan. Poudaril pa je, da to niso edine mestne parkovne površine z otroškimi igrali. V Ljubljani je več kot 220 otroških igrišč, med katerimi prevladujejo takšna s standardnimi igrali, medtem ko so lani v nabor parkovnih površin na občini začeli dodajati še prav posebne parke – koloparke. »V tem primeru investicija ni velika, je pa veliko veselje otrok, ki lahko na grbinah preizkušajo svojo spretnost,« je sklenil Koželj.
