Pričakovana rast prihodkov podjetij, zavzetih v indeksu S&P 500, je za to četrtletje ocenjena na 5 odstotkov. To je sicer nižje od več kot 10-odstotne zabeležene rasti v prvih dveh četrtletjih. Nivo rasti tega četrtletja je že vključen v današnje tržne cene delnic in je v očeh investitorjev tudi upravičen zaradi negativnih učinkov sezone orkanov v ZDA na naročila podjetij. Torej če so pričakovani nivoji prodaje že upoštevani v tržnih cenah delnic in na trgu vlada splošno prepričanje o pozitivnem učinku poročil, to lahko pomeni, da trg pričakuje boljše rezultate poslovanja od napovedi analitikov ter podjetij. Podjetja le imajo spodbudo napovedati bolj konservativne napovedi rasti prihodkov še posebej takrat, kadar vladajo pozitivni tržni in makroekonomski pogoji. Namen nižjih napovedi rasti prihodkov podjetij je v tem, da kasneje objavijo rezultate, ki so boljši od pričakovanih. Takšni rezultati pa imajo vpliv na cene delnic podjetij. Ko podjetja to storijo enkrat ali dvakrat, investitorji zaznajo ta trend. To pomeni, da so si investitorji ob tem pričakovanju že nabrali želene količine delnic, kar tudi deloma razloži rast trgov v zadnjih tednih. Ta trend se bo nadaljeval, če bodo objavljeni profiti resnično presegli napovedi.
Drugi vzrok, zakaj je možno pričakovati nadaljevanje pozitivnega trenda, je v pričakovanju novega davčnega predloga glede korporativnega davka, ki naj bi ga sprejela ameriška administracija. Predlog znižuje korporativni davek s 35 odstotkov na 20 odstotkov za velika in na 25 odstotkov za mala podjetja. Poleg tega bo podjetjem, ki držijo na tisoče milijard zunaj ZDA, denar dovoljeno prinesti v domovino po nižji obremenitvi kot do sedaj: govori se o približno 10-odstotni. To lahko sproži investicije v ZDA, predvsem pa izplačila dividend in odkupe lastnih delnic. Za investitorje bi bilo tako ugodno investirati v podjetja, ki plačujejo največ davkov, in v tista, ki so do sedaj držala največ denarja v tujini.
Naslednji od vzrokov za pričakovano višjo dobičkonosnost ameriških podjetij je v padcu vrednosti dolarja v primerjavi z evrom in drugimi pomembnejšimi valutami v zadnjih mesecih, kar nam ilustrira 2,79-odstotni padec indeksa U.S. Dollar v zadnjih treh mesecih. Poleg tega velja omeniti, da je po poročanju Goldman Sachsa zlato letos pridobilo več kot 10 odstotkov vrednosti zaradi padca dolarja in nezmožnosti izpolnitve predvolilnih predlogov predsednika Donalda Trumpa glede investicij v infrastrukturo, zamenjave programa Obamacare in nižanja davkov. To so dejavniki, ki so tudi, poleg težav s Severno Korejo, vplivali na letošnjo rast cene zlata. Vendar pa vzrok lahko leži tudi v bojazni nekaterih investitorjev pred korekcijo delniških trgov, katere razloga in časovnega okvira ne znajo napovedati. Zaradi teh negotovosti na kapitalskih trgih so dotični vlagatelji letos poleg nakupov delniških papirjev še nakupovali zlato. To nam sporoča, da tudi tisti bolj pazljivi del investitorjev še ne odhaja oziroma ne beži z delniških trgov, ampak le dokupuje zlato v želji, da ne bi zamudili potencialnih dobičkov na delniških trgih.
Vsa pričakovanja so povzročila, da je indeks S&P 500 pridobil vrednost že osmo četrtletje zapored, kar je dosegel le petkrat od začetka svojega obstoja leta 1928.