Prihodnjo jesen v šole znova prihaja pouk prve pomoči. Na Zavodu RS za šolstvo so potrdili, da bodo učitelji prvo pomoč prihodnje leto poskusno poučevali v okviru razširjenega programa šole, to je bodisi v okviru izbirnih predmetov, šole v naravi ali podaljšanega bivanja. Vse podrobnosti še niso znane, dogovoriti se morajo tudi, v kolikšnem obsegu in v katerih razredih bodo prvo pomoč poučevali. Za ponovno uvedbo prve pomoči v šole so se dlje časa zavzemali v združenju Rdeči križ. Da je bila opustitev poučevanja prve pomoči v osnovnih šolah ena največjih napak, je nedavno opozoril tudi gorski reševalec Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost v gorah.
Pogovori že na operativni ravni
Sekretarka Rdečega križa Renata Brunskole pojasnjuje, da so se na temo uvedbe prve pomoči v šole že sestali s šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič, državno sekretarko Andrejo Barle Lakota in večkrat tudi z direktorjem Zavoda RS za šolstvo Vinkom Logajem. »V pogovorih smo prišli na operativno raven, torej na kakšen način v prihodnjem šolskem letu priti do tega, da v okviru izbirnih in ponekod tudi rednih učnih vsebin ta pouk vpeljemo v osnovne šole,« pojasnjuje Brunskoletova. Konec oktobra se bodo na to temo srečali z mentorji naravoslovnih predmetov.
Doslej so se vsebine prve pomoči v šolah znašle zaradi entuziastov in mentorjev, ki so ta znanja učencem razdajali v okviru popoldanskih krožkov ali drugih neobveznih šolskih vsebin. Nekatere osnovne šole učence vsaj z osnovami prve pomoči seznanjajo na naravoslovnih dnevih. V srednjih šolah, zlasti gimnazijah, pa v okviru obveznih izbirnih vsebin izvajajo tečaj prve pomoči, ki ga dijaki potrebujejo za opravljanje vozniškega izpita. Pohvalno, a vsekakor premalo, menijo reševalci na terenu. Preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči namreč ni le izraz privzgojene solidarnosti, ampak sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost, ki se jo je treba začeti učiti v osnovni šoli in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo.
V Posočju prvo pomoč poučujejo na lastno pest
»Pouk prve pomoči smo v šolah pogrešali, zato smo se odločili, da ta projekt izpeljemo sami,« pravi Rafael Šuligoj, nekdanji vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini Tolmin in aktualni predsednik območnega združenja Rdečega križa Tolmin. V Posočju tako osnovnošolce in gimnazijce tolminske gimnazije o prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja učijo v okviru krožkov. »Ko smo ugotovili, da se nam starost laičnih reševalcev zvišuje, je bilo treba ukrepati. Kot eni prvih smo se pred leti s šolami dogovorili za takšno obliko sodelovanja,« pravi Šuligoj. Trud se jim obrestuje. »Imamo ekipe, ki so že zelo usposobljene in se uspešno predstavljajo tudi na različnih tekmovanjih. Računamo, da bomo od tod dobili tudi tiste mlade, ki nam jih primanjkuje, da bi bile naše ekipe prve pomoči lahko še uspešnejše,« pravi sogovornik, navdušen nad tem, da področje prve pomoči znova bolj organizirano prihaja v šole.
»Osebno menim, da je poznavanje prve pomoči eno ključnih znanj, ki lahko koristi meni kot posamezniku in tudi mojim bližnjim. Več napora bi morali vlagati v to, da bi ta znanja pridobili in jih ohranjali ter obnavljali,« pravi tudi Jernej Hudohmet iz Uprave RS za zaščito in reševanje. Znanje Slovencev o prvi pomoči in temeljnih postopkih oživljanja ni na zavidljivi ravni. »V Skandinaviji velja, da bo naključnemu ponesrečencu na cesti pomagalo sedem ljudi od desetih. V Sloveniji bi k poškodovanemu pristopili in s prvo pomočjo pomagali le trije izmed desetih,« pojasni Brunskoletova in hkrati opozori, da so prav prve štiri minute ključne za preživetje.
