Vsakdo izmed nas ima sebi lasten način hoje, le-ta je odvisen med drugim od dolžine in oblike udov, velikosti mišic, položaja in kotov, ki jih tvorijo sklepi, in zapletenega gibanja mišic. Vendar splošen vtis je, da bolj ali manj hodimo na podoben način: s postavljanjem noge najprej na peto. To je hoja sodobnega človeka. Toda strokovnjaki ugotavljajo, da so nekoč ljudje hodili drugače kot hodimo danes.
Srednjeveški človek je hodil kot baletni plesalec
Preden so v 16. stoletju v uporabo prišli čevlji s tršimi podplati, ki so ščitili posameznika oziroma njegov podplat pred morebitnimi poškodbami, so ljudje hodili tako, da so najprej stopili na sprednji del stopala. Hoja morda deluje nenavadno, kot bi opazovali telovadca ali baletnega plesalca, vendar naj bi bila veliko bolj zdrava.
V videu, ki so ga posneli v zgodovinskem parku Bärnau v Nemčiji, je Cornelius Berthold med drugim pojasnil, da so tako hodili v srednjem veku. Razlog zato je bil v takratni obutvi, ki so imela zelo tanek podplat: lahko bi rekli, da so hodili v neke vrste usnjenih nogavicah. Z njimi so hodili na način, ki je pravzaprav najbolj naraven in tako še vedno hodijo v tistih delih sveta, kjer ljudje hodijo bosi.
Hoja po petah pomeni varčevanje z enegijo
Razlog za tovrstno hojo je pravzaprav preprost: ko je naš podplat nezaščiten, najprej pot pred sabo zaznamo, preverimo, ali morda na poti ni česa, s čimer bi se lahko poškodovali, preden podplat obremenimo s celotno težo telesa. Ko hodimo po petah, stopalo nemudoma obremenimo s telesno težo. Pri tem močno obremenimo tudi koleno, kar pomeni, da je hoja po petah precej nezdrava za naše okostje.
»Ampak ljudje so leni, imamo namreč sistem, ki nam ga je dala narava in s katerim varčujemo z našo energijo. To pomeni, da ko le lahko, stopamo najprej s peto, saj za ta način porabimo manj energije. Pri hoji, kjer stopamo najprej na prednji del stopala, potrebujemo več mišic,« pravi Berthold in dodaja, da je to naraven način hoje. »Tako hodijo otroci in vsi tisti, ki tečejo bosi.«
Graciozne figure v srednjeveških upodobitvah
Berthold med drugim pravi, da te hoja po prednjem delu stopala prisili, da se držiš ravno in imaš lepo držo, medtem, ko hoja po petah omogoča tudi hojo s slabo, sključeno držo. Tako dandanes hodi nemalo ljudi.
Tudi iz srednjeveških upodobitev lahko sklepamo, da so nekoč hodili drugače. Srednjeveške podobe so izjemno graciozne, imajo lepo držo, noge pa premikajo na poseben način. Tudi figure v gibanju, recimo pri mečevanju, so upodobljene stoječe na prednjem delu stopala. To je bila zelo dolgo bila skrivnost, ki je begala sodobnega človeka, toda umetnik je zgolj upodobil nekaj, kar je bilo naravno gibanje.
