Kako mlade nagovoriti, da ni treba vsak mesec, vsako leto kupovati novih izdelkov in da je možno marsikaj popraviti? V zavodu Delavnica konceptov so se odločili, da bodo posneli serijo desetih filmčkov, v katerih so predstavili najrazličnejše trajnostne prakse, od starinarnic do trgovine brez embalaže in ponovne uporabe kosovnih odpadkov. S kampanjo Ne nabavi, popravi! so se obrnili predvsem k mladim, vendar ker uničevalne posledice naraščajoče množične potrošnje zadevajo vse generacije, so šli še korak dlje.
Skupaj z Združenjem Sezam so v prvem nadstropju Tržnice Moste pripravili 1. sejem popravil in okolju prijaznega načina življenja, na katerem so zbrali 14 lokalnih popravljalcev in iniciativ, ki predstavljajo protiutež množični potrošnji. Knjižnica REČI, Izmenjevalnica Rdečega križa, Popravljalnica dežnikov, kolesarski servisi in drugi so se zbrali, da bi pokazali, da so možni tudi drugačni vzorci vsakdanjega življenja.
Davčna prepolovitev
»Želimo ustvarjati zavest, da ne veljaš toliko, kolikor stvari si lahko z nakupom privoščiš, temveč veljaš toliko, kolikor bolj racionalno uporabljaš in skrbiš za tisto, kar že imaš,« je povedal Andrej Kurent iz Delavnice konceptov, ki izhaja iz paradigme »misli globalno, deluj lokalno«. Skozi kampanjo Ne nabavi, popravi! so prišli do zaključka, da je čas, da tudi v Sloveniji začnemo boj proti norostim potrošniškega načina življenja, ki je privedel do stalnega padanja cen in do krčenja sektorja popravil.
Na Švedskem so ugotovili, da je prvi pogoj za to dobro delujoč sektor servisnih dejavnosti, ki ljudem omogoča, da lahko učinkovito skrbijo in vzdržujejo svoje stvari. Z letošnjim letom so se kulturi metanja stran zoperstavili z davčnimi olajšavami za popravila koles, pralnih strojev, čevljev, oblačil in številnih drugih stvari. »Če se pri njih nekdo odloči za popravilo pralnega stroja, mu popravljalec, če stane popravilo 100 evrov, izstavi račun za 50 evrov. Vsaka družina lahko tako koristi olajšave do skupno 9000 evrov, prav tako uveljavljajo davčne olajšave mojstri,« je pojasnil Srečo Kirn, zunanji sodelavec Združenja Sezam.
Po švedskem vzoru Kurent in Kirn s kolegi predlagata, da tudi v Sloveniji znižamo davek na dodano vrednost za popravila vseh tipov izdelkov z 22 na 8,5 odstotka. Le tako namreč lahko dosežemo, da postanejo popravila konkurenčna vedno cenejši uvoženi robi. »Absurdno je, da danes denimo ljudje sploh ne menjajo več kartuš, saj so novi tiskalniki skoraj cenejši. Ampak to pomeni, da vržejo stran kar cel stroj,« je ogorčen Kirn. Da bi sektor popravil res okrepili, pa predlagajo še znižanje davka na dobiček s sedanjih 20 odstotkov na deset odstotkov in enoletno financiranje pripravnikov za kadrovsko osvežitev.
Pričakujejo branjenje proračuna
Na podlagi odgovora švedskega finančnega ministrstva so izračunali, da izpad iz državnega proračuna ne bi smel preseči 15 milijonov evrov, medtem ko je na drugi strani dolg seznam pozitivnih učinkov, od ekoloških vidikov do ohranjanja zamirajočih znanj in lokalnih delovnih mest. »Danes ljudje najbolj nepremišljeno kupujejo uvožene izdelke iz držav, kjer so delavci nizko plačani. Zavedati se moramo pomena lokalnega trga in gledati dolgoročno. Pomislite, kako bi se zmanjšala tudi količina odpadkov, če ne bi več prevladovala miselnost, da je treba vse, kar je malo obrabljeno ali pokvarjeno, takoj zavreči,« je izpostavil arhitekt Andrej Kurent.
Mladi nevladniki se še niso odločili, kako bodo svoj predlog spravili v politiko in veljavo. Bolj kot na politične stranke trenutno računajo na podporo drugih nevladnih in mladinskih organizacij. »To je naš začetni poskus spodbuditi razmislek o tem, ali lahko naša družba najde bolj trajnostno pot, sproti pa bomo videli, do kam lahko pridemo,« je sklenil Kurent in dodal, da je izjemen odziv ljudi na sejem popravil pokazal, da si ljudje želijo drugačnega načina življenja. Treba je samo še izboljšati pogoje za to.
