Ko je v soboto sekretarka neprofitnega humanitarnega društva Ambasadorji nasmeha Urša Ivanovič prišla do društvenih prostorov ob Cesti dveh cesarjev, vanje ni mogla vstopiti. Protivlomna ključavnica se nikakor ni hotela vdati, zato je najprej pomislila, da se je zaskočila, a ključavničar na drugi strani telefona ji je takoj dejal, da je zablokirala, ker se je nekdo trudil vdreti. Hitro je poklicala policijo, da bi znova prijavila poskus vloma, a nato so policisti ugotovili, da pravzaprav ni šlo samo za poskus.

Tokrat je nepridipravom uspelo vstopiti. Ne skozi vhodna vrata ne skozi okna, ampak kar skozi zid. V steni, ki ločuje dvorano društva od zapuščenega nekdanjega gostinskega lokala, so naredili luknjo in skoznjo odnesli, kar jim je prišlo pod roke. »Odnesli so nam vse. Naše oranžne delovne uniforme, celo kemične svinčnike, jedilni pribor in plastične cevi iz radiatorjev,« je bila včeraj še vedno pretresena Ivanovičeva, ki nam je pokazala razdejanje. Vlomilci so porezali kable, cevi, postregli so si tudi s hladilnikoma, štedilnikom, tiskalnikoma, računalnikom, a niti to jim ni bilo dovolj. S seboj so odnesli tudi približno 1000 kilogramov hrane za pse in mačke, ki jo je društvo ravno nekaj dni prej prevzelo od podjetja Spar Slovenija.

Najprej brez elektrike

Kot je pojasnila Ivanovičeva, je bil sobotni vlom le vrhunec, vztrajni nepridipravi so jih redno obiskovali že ves mesec. Ostali so celo brez elektrike, saj so povsem izpraznili električni omarici, odnesli so varovalke, števce in prerezali kable. Prejšnji teden so tako sestankovali ob svečah, a se niso pretirano vznemirjali, saj so naivno verjeli, da bo vandalom jasno, da neprofitna organizacija nima predmetov večje vrednosti. Ambasadorji nasmeha so prostovoljci, ki že več kot 13 let izvajajo različne terapije z živalmi v vrtcih, šolah, domovih za starejše in zavodih za osebe s posebnimi potrebami. »S tem ne zaslužiš nič, samo nasmehe in iskrice v očeh, ki nas ženejo naprej,« je dejala sekretarka društva, katerega člani vsako leto opravijo več tisoč prostovoljskih ur.

Prostore ob Cesti dveh cesarjev so dobili v brezplačni najem od Mestne občine Ljubljana leta 2014. Ponudili so jim še skladiščni prostor v Šiški, a jih ni prepričal tako kot stavba pri Murglah, saj so v njej dobili pisarno, kuhinjico in dvorano. Izjemno so bili veseli, da so končno na svojem, da lahko zberejo vso dokumentacijo na enem mestu in da se jim ni treba več seliti z lokacije na lokacijo. Opremo so prinesli iz svojih domov, saj niso imeli denarja za nakupe, in tako je nastalo njihovo gnezdo. A že takoj, ko so ga opremili, so se začele kraje in vlomi, je spomnila sogovornica. »Okna smo imeli stalno razbita. Začelo se je s krajami bakrenih cevi in železa, vmes so enkrat pokradli samo otroške stvari, barvice in bombone, nikoli pa še ni bilo tako hudo kot zdaj.«

Prihodnji mesec izobraževanja za nove terapevte

Stavba ponoči ni osvetljena, stoji pa na lokaciji ob Malem grabnu, ki je odmaknjena od ceste in sosedov. Kot humanitarna organizacija so nagovarjali podjetja, ki se ukvarjajo z montažo alarmov in varovanjem, vendar nikoli niso dobili pozitivnega odgovora. »Kolikor smo zmogli, smo zavarovali vhodna vrata in okna, na možnost vloma iz sosednjega prostora pa nikoli nismo pomislili,« je povedala Urša Ivanovič in napovedala, da bodo prostore povsem izpraznili. Na varno so že odnesli vso dokumentacijo, zdaj pa iščejo začasni prostor in čakajo občino, da se dogovorijo o popravilih in prihodnosti.

Začasno lokacijo potrebujejo predvsem zato, da bi lahko izvedli novembrska izobraževanja za nove terapevtske pare iz vse Slovenije. So edino društvo, ki ne sprejema samo psov. Tudi pri njih sicer prevladujejo pasji in mačji terapevti, a njihovi člani izvajajo terapije tudi s pujsi, polži, kunci, činčilami, kokošmi, morskimi prašički, na izobraževanjih pa pričakujejo celo pave in alpake. »Tečaje namenoma opravljamo notri, saj tudi terapije potekajo v notranjih prostorih. Videti je treba, kako se žival obnaša v zaprtem prostoru, kjer je ropot, veliko ljudi in podobno. Lastnike učimo, kako delati z njimi in se odzvati ob nepredvidljivih situacijah,« je pojasnila dolgoletna terapevtka s psom.