Kot so zapisali v obrazložitvi Kraljeve švedske akademije, je Richard H. Thaler nagrado prejel za pionirsko delo na področju povezovanja psihologije in ekonomije. Dokazal je, da omejena racionalnost, socialne preference in pomanjkanje samoobvladovanja sistematično vplivajo na odločitve posameznikov kot tudi na rezultate na trgu. »Njegove empirične ugotovitve in teoretični pogledi so prispevali k oblikovanju novega in hitrorastočega področja vedenjske ekonomije, ki je močno vplivala na številna področja ekonomskih raziskav in politike,« je še dodala žirija. Na vprašanje novinarjev, kako bo porabil nagrado v višini milijon švedskih kron (oziroma 994.000 evrov), pa je Thaler hudomušno odgovoril: »Kolikor je mogoče neracionalno«.
Profesor na chicaški univerzi se pri svojem delu osredotoča predvsem na psihološke faktorje, ki vplivajo na ekonomske odločitve. Kot pravi, za ekonomskimi odločitvami pogosto ne tiči le čista logika. 72-letni ameriški ekonomist je tudi eden najbolj prepoznavnih teoretikov vedenjske ekonomije, pri svojem delu pa je sodeloval tudi z Danielom Kahnemanom, prejemnikom Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2002.
Kaj sploh je vedenjska ekonomija
Profesor Thaler je, kot pravi ekonomist Matej Lahovnik, eden pomembnejših predstavnikov šole vedenjske ekonomije. »V ekonomiji obstajajo različne šole, ki na enake težave gledajo različno oziroma predlagajo različna orodja za njihovo reševanje. In to se najbolj pokaže v času kriz. Ekonomisti namreč znamo za nazaj zelo racionalno pojasniti razloge, pri napovedovanju prihodnosti pa smo šibki,« pravi Lahovnik. Na ekonomskih fakultetah tako skušajo poudarjati eklektični pristop, torej predavati različne šole in med seboj združevati različne vidike.
»Ljudje smo impulzivna bitja in Thalerjeva teorija je teorija omejene racionalnosti, saj poudarja čustva. Njeno nasprotje je teorija homo economicus Adama Smitha iz 18. stoletja. Po tej teoriji smo ljudje popolnoma racionalna bitja, ki v danih pogojih sprejemamo racionalne ekonomske odločitve. Kasnejši ekonomisti pa so dokazali, da smo ljudje predvsem tudi čustvena bitja in da čustva zelo vplivajo na naše nakupno vedenje kot tudi na obnašanje in investicijske odločitve. Ta psihologija močno vpliva tudi na obnašanje na borzah. Prav zato lahko med borzniki najdemo zelo veliko psihologov,« še pravi Lahovnik.
