Kot je pojasnila, sprejetje takega zakona, gledano pravno, posega v zelo majhen delček poslovnih razmerij v državi za nazaj - brez neke socialne argumentacije - samo zato, ker so se zgodile spremembe tečaja, torej samo ene od tržnih spremenljivk, ki smo jim izpostavljeni vsi v Sloveniji, Evropi in po svetu.
"Z vidika varnosti pravnega reda je to nesprejemljivo in bi po mnenju ZBS neizpodbitno povzročilo visoka poslovna tveganja vsem subjektom v gospodarstvu," je izpostavila in dodala: "Kaj pa nam lahko zagotavlja, da se čez dva meseca ali čez dve leti ne bo kdo spomnil, da je treba razveljaviti pogoje neke druge pogodbe?"
Ključno vprašanje pri tej težavi je, ali so banke komitentom ustrezno predstavile vsa tveganja, povezana s posojili v frankih. Na ravni sistema so bila tveganja po njenih besedah predstavljena v okvirih takrat predpisanih regulatornih in nadzorniških zahtev.
Posojila v fankih je vzelo tudi veliko ekonomistov in bankirjev
Ob tem sodna praksa ni enovita. Sodišče EU je v primeru romunske tožbe odločilo, da pojasnilna dolžnost banke ni bila ustrezno izvedena. Okrožno sodišče v Ljubljani je avgusta celo ugotovilo ničnost neke pogodbe v frankih, po drugi strani pa so naša sodišča v drugih primerih odločala drugače, v prid bankam, je nanizala.
"To je še dodaten razlog, da je treba primere obravnavati individualno, saj le tak pristop lahko presodi, ali je v nekem primeru prišlo do premajhne pojasnilne dolžnosti, upoštevajoč tudi osebne okoliščine komitenta. Ker nismo vsi v enakem položaju glede razumevanja stvari," je ocenila.
Kot je namreč še povedala, je bilo gotovo med temi, ki so v tistem obdobju optimizirali strošek zadolževanja z najetjem posojila v švicarskih frankih, veliko ekonomistov in tudi bankirjev. " To je zanesljivo dejstvo," je dodala.
Po podatkih ZBS se je od vseh posojilojemalcev, gospodinjstev, ki so se v letih 2005-2007 - ko je bilo odobrenih največ posojil v frankih - odločali za zadolževanje, samo 10 odstotkov zadolžilo v švicarskih frankih. "To že nekaj pove," je komentirala Zadravec Caprirolo.
Tečaj franka skoraj na ravni pred skokom
Do leta 2015, ko se je zgodil nepredviden dvig vrednosti franka, je bilo odplačanih že približno 70 odstotkov teh posojil. Po podatkih Banke Slovenije je od dobrih devet milijard evrov vseh posojil gospodinjstvom samo še 489 milijonov evrov posojil v švicarskih frankih, kar je približno od 4,5 do pet odstotkov zadolžitve gospodinjstev.
"Poleg tega je tečaj franka zdaj na skoraj enaki ravni, kot je bil pred skokovito in nepredvideno spremembo," je opozorila direktorica ZBS. "Trenutno je težko najti ekonomski interes - upoštevajoč še obrestne mere - da bi to spet nekdo zamenjal. Človek bi se zato vprašal, kdo so pobudniki za to spremembo," je poudarila.
"Tak zakon marsikomu lahko povzroči zelo veliko krivic in morda prinese nekaj dobička zelo omejenemu številu ljudi, ob vsem tem pa obstaja še pravna nevarnost za sistem. Socialne težave, ki se nedvomno pojavijo, je gotovo treba reševati, a ne na tak način. To ni zakon za reševanje socialnih stisk," je sklenila.
