Tudi za drugo dražbo paketa 84 stanovanj v že razvpiti kamniški soseski s 147 oskrbovanimi stanovanji Pod skalco, ki jo zaradi prijav maloštevilnih stanovalcev redno obiskujejo predvsem inšpektorji, ni bilo zanimanja. »Nihče ni vplačal varščine in nihče ni pristopil k dražbi,« je povedala stečajna upraviteljica podjetja Stan-pro-plus Monika Rozman, ki v sklopu stanovanjskega paketa prodaja tudi tri poslovne prostore in 51 kletnih parkirišč.
Dobrih tisoč evrov na kvadrat
Ker se v skladu z zakoni stanovanja v stečajih prodajajo po načelu videno, kupljeno, brez jamstva za napake, po vsej verjetnosti kupce odganjajo prav te, saj je cena kvadratnega metra brez DDV le nekaj nad tisoč evrov. Na prvi dražbi so zajeten stanovanjski paket prodajali za 6,5 milijona evrov, na drugi pa so ceno znižali za dodaten milijon evrov. Ali bodo stanovanja tudi v tretje prodajali v paketu ali pa morda po manjših sklopih ali kar po posamičnih stanovanjih, za kar je nekaj zanimanja, se bo stečajna upraviteljica dogovorila z ločitvenim upnikom, je povedala Rozmanova, ki namerava predlagati izdajo novega predloga o prodaji. Dodala je, da deset stanovanj iz prodajnega paketa oddajajo. A z najemniki sklepajo pogodbe za eno leto z možnostjo predčasne odpovedi, če bi vmes prišlo do prodaje.
Stanovanja je gradil Dolenjgrad, ki je tudi v stečaju. Večina kupcev je stanovanja kupila od nega, stanovanja, ki niso bila prodana, pa so pred štirimi leti prepustili Stan-pro-plusu. Ker prodaja tudi njim ni šla od rok, je A banka kot pravna naslednica Banke Celje sprožila še stečaj Stan-pro-plusa.
Inšpektorji si podajajo roke
Nekaj stanovalcev prav nič živahne soseske Pod skalco poudarja, da soseska ni v celoti končana, zlasti ne kletni in garažni prostori, opozarjajo tudi na gradbene napake. Po njihovem prepričanju soseska ne izpolnjuje predpisanih standardov za oskrbovana stanovanja, ki še niso povezana niti s klicnim centrom za celodnevno telefonsko nujno pomoč. Stečajna upraviteljica pravi, da je soseska pridobila uporabno dovoljenje kot soseska oskrbovanih stanovanj in bi bilo tehnično mogoče izvesti tudi povezavo s klicnim centrom nujne pomoči, vendar bi se moralo za storitev dogovoriti več lastnikov stanovanj. Hkrati priznava, da niti en sam lokal še ni zaseden. Stanovalci v bližini najbolj pogrešajo trgovino. Prav radi pa bi iz svoje bližine izselili, kot pravijo, hrupno deponijo Komunalnega podjetja Kamnik. A je bila ta v bližini soseske, še preden jo je Dolenjegrad začel graditi, in v družbi nikoli niso nikomur obljubljali selitve.
»Na naši lokaciji za začasno skladiščenje materiala, ki ga uporabljamo za izvajanje svojih dejavnosti, kljub številnim prijavam doslej niso bile ugotovljene nikakršne nepravilnosti,« je jasna Manca Cvirn, namestnica direktorice podjetja.
Inšpekcija za okolje in naravo je pri njih opravila sedem inšpekcijskih ogledov. Da pri poslovanju ni nepravilnosti, izhaja tudi iz nedavnega poročila vlade, ki je obravnavala problematiko soseske. Vlada v poročilu ugotavlja tudi, da gradbena inšpekcija ni pristojna za spore iz civilnopravnih razmerij v soseski, ugotovitveni postopek, ali so stanovanja arhitektonsko prilagojena zahtevam oskrbovanih stanovanj, pa še ni končan. Vlada pojasnjuje, da spadajo tudi morebitna odgovornost prodajalca za skrite napake in garancije za naprave in opremo na sodišče, in ne na stanovanjsko inšpekcijo. V postopku določitve začasnega upravnika in domnevne prisvojitve skupnih prostorov, zaradi česar je stanovanjska inšpekcija prav tako prejela prijavo, inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti.
Nekateri stanovalci in najemniki oskrbovanih stanovanj iz soseske so v preteklosti prijave podali tudi na občino Kamnik. Ker lokalna skupnost ni pristojna za reševanje tovrstnih sporov, so prijave odstopili pristojnim inšpekcijskim službam, pojasnjujejo na občini Kamnik.
