Eden največjih slovenskih alpinistov Franc Knez - Franček je konec tedna tragično preminil v plezalni steni, po kateri se je vzpel neštetokrat. S celjske policijske uprave so v soboto sporočili, da je 62-letnega plezalca v petek zvečer našla žena pod plezalno steno v Harju v okolici Laškega. »Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je 62-letni moški, ki je bil izkušen plezalec z dolgoletnimi alpinističnimi izkušnjami, najverjetneje pri prostem plezanju v steni, omahnil v dolino. Pri plezanju ni uporabljal plezalne opreme,« so pojasnili štajerski policisti.
Kot smo izvedeli, je pokojni alpinist Knez steno, v kateri se je smrtno ponesrečil, uporabljal zelo pogosto. Tam si je postavil tudi manjši bivak, v katerem je imel svojo opremo, po steni pa se je povzpel neštetokrat. Pogosto je že v jutranjih urah odšel pod steno in tam plezal po ves dan. Tudi v petek se je po naših informacijah že zjutraj odpravil od doma, ko ga do večera ni bilo domov in kontakta z njim ni bilo mogoče vzpostaviti, pa se je pod steno odpravila njegova soproga. Okoli osmih zvečer ga je našla mrtvega in obvestila reševalce. Ti mu žal niso več mogli pomagati, saj je bil izkušeni alpinist že nekaj ur mrtev.
Policisti so ugotovili, da je plezal brez varovalne opreme, s kakšne višine je omahnil v globino, pa so lahko le ugibali. Izrazitih sledi, ki bi brez dvoma pokazale na točen kraj zdrsa, namreč po naših informacijah niso našli, so pa izključili kakršno koli tujo krivdo ali sum kaznivega dejanja. Ocenili so, da je šlo za nesrečo.
Guru modernega slovenskega alpinizma
Med alpinisti je Knezova nesrečna smrt močno odmevala, saj Knez, ki je svojo pot začel v Planinskem društvu Celje - matica, velja za enega najpomembnejših slovenskih alpinistov.
V Planinski zvezi Slovenije (PZS), kjer so zapisali, da je od leta 1973, ko se je začel ukvarjati z alpinizmom, opravil več kot 7350 plezalnih vzponov. »Od teh je 998 prvenstvenih, kar je edinstven dosežek in zelo verjetno svetovni rekord,« ocenjuje Manca Čujež iz PZS.
V domačih Alpah je preplezal prvenstvene smeri v vseh pomembnih ostenjih, samo v severni steni Triglava kar 44. Po besedah Čuježeve je Knez edini opravil prvenstvene vzpone v stenah »treh zadnjih problemov Alp«, kakor alpinisti imenujejo severno steno Matterhorna, Grandes Jorasses in Eiger. V severni steni Eigerja je bil dolgo časa tudi nosilec hitrostnega rekorda, tudi sicer pa je njegov alpinistični življenjepis poln presežkov.
»Franček Knez velja med alpinisti za nosilca moderne miselnosti in pristopa k alpinizmu, zlasti glede pomena treniranja in športnega odnosa do gora in ljudi v gorah. Silvo Karo je zanj večkrat dejal: 'Franček Knez je guru modernega slovenskega alpinizma.' Ker svojih dejanj nikoli ni obešal na veliki medijski zvon, je v slovenski širši javnosti nemara manj znan, v strokovni javnosti tako doma kot na tujem pa uživa velik ugled in spoštovanje. Ena najuglednejših revij Alpinist ga je pred leti v jubilejni izdaji izpostavila kot izjemnega solo plezalca in pomembnega avtorja prvenstvenih smeri v severni steni Eigerja,« so se mu poklonili v PZS.
