Za slovensko reprezentanco je noč brez sna. A ne le zaradi poraza 0:1 z Anglijo v Londonu, ampak tudi zaradi zamude letala, ki je na Brniku pristalo šele včeraj ob peti uri zjutraj, nato se je zavleklo še čakanje na prtljago. Jutri bo s tekmo proti Škotski, na kateri bosta zaradi rumenih kartonov manjkala Rene Krhin in Valter Birsa, sklenila kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Rusiji leta 2018. S porazom na Wembleyju, ki je glede na prikazano igro nezaslužen, je Slovenija izgubila še zadnje realne možnosti, da bi z uvrstitvijo na drugo mesto ujela dodatne kvalifikacije. Za Slovenijo je bil sicer ugoden izid v Glasgowu, kjer je Škotska porazila Slovaško z 1:0. Slovenija ima za preboj na drugo mesto le še teoretične možnosti, saj bi morala premagati Škotsko, Slovaška pa doma v Trnavi ne bi smela premagati Malte, najslabše reprezentance v kvalifikacijski skupini F.
Rdeča nit vseh porazov so goli, prejeti v zadnjih minutah
Slovenija poti v Rusijo ni zapravila v sredo zvečer v Londonu, ampak je bilo v kvalifikacijah preprosto preveč spodrsljajev. Začelo se je z remijem v Litvi. Proti Angliji v Stožicah je glede na igro izgubila dve točki in v sredo na Wembleyju še eno, torej z zmagovalcem skupine skupaj tri. A ključna sta bila poraza s Škotsko v Glasgowu in Slovaško v Trnavi, kjer je bila Slovenija povsem nemočna. Na obeh tekmah je skupaj sprožila le en strel v okvir gola nasprotnika. Tudi ni naključje, da je vse tri letošnje poraze na gostovanjih doživela s prejetimi zadetki na koncu tekem: Škotska (88. minuta), Slovaška (81. minuta) in Anglija (94. minuta). Slovenija, ki je na četrtem mestu, je proti reprezentancam, ki so uvrščene pred njo, na petih tekmah dosegla zgolj en zadetek – dosegel ga je Rok Kronaveter proti Slovaški v Stožicah.
»Vem, kakšno delo smo opravili v zadnjih letih. Reprezentanca ima okostje in lepo prihodnost. Deset novih igralcev, ki imajo potencial, smo pripeljali v reprezentanco,« je prepričan selektor Srečko Katanec, ki bo z jutrišnjo tekmo sklenil petletni mandat na klopi Slovenije. V njem smo videli povsem drugačnega Katanca kot na prelomu tisočletja, ko je kot neustrašni vojskovodja, za katerega sta bili merili zgolj igrišče in žoga, poskrbel za prvo slovensko nogometno pravljico z uvrstitvama na evropsko in svetovno prvenstvo. Drugi mandat je sprejel sredi kvalifikacij, a je bila Slovenija kljub razsulu, ki mu ga je pustil Slaviša Stojanović, do zadnje teke s Švico v igri za preboj v dodatne kvalifikacije na svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2016 in svetovno prvenstvo 2018 Slovenija ni bila konkurenčna in všečna, čeprav je kot tretjeuvrščena ekipa skupine igrala v dodatnih kvalifikacijah za Euro v Franciji. Tedaj je bila boljša skromna Ukrajina, ki je bila nato najslabša ekipa na turnirju, na katerem je nastopilo kar 24 reprezentanc, torej polovica Evrope. Če bi odločal glas ljudstva, se bi moral Katanec posloviti že veliko prej kot jutri zvečer, potem ko se je sprl z vsemi, s katerimi se je bilo mogoče: z igralci, navijači, mediji in funkcionarji.
Škotska je v naletu
Poleg Katanca bo jutrišnjo tekmo zaznamoval še en dogodek. Kapetan Boštjan Cesar, ki bi bil najboljši igralec tekme, če bi ostala Slovenija na Wembleyju neporažena, bo odigral stoto reprezentančno tekmo za Slovenijo. Tako bo postal prvi slovenski nogometaš v klubu sto. Morda bo to tudi za Cesija zadnja reprezentančna tekma, saj je star 35 let, kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2020 pa se bodo začele šele spomladi leta 2019. Cesar, ki je po duši rojen zmagovalec, je za Slovenijo debitiral 12. februarja 2003, ko je Slovenija v Novi Gorici pod vodstvom Bojana Prašnikarja izgubila prijateljsko tekmo s Švico z 1:5. Kapetan Slovenije je postal prav s prihodom Katanca, ki je vprašanje, kdo bo kapetan (pri prejšnjem selektorju Stojanoviću je bil to vratar Samir Handanović), razrešil tako, da trak nosi igralec, ki je odigral največ tekem v reprezentanci.
Škotska je v naletu. Potem ko je bila že v izgubljenem položaju, je v letošnjem letu na petih tekmah nanizala štiri zmage in remi. Premagala je Slovenijo (prav s to zmago marca se je začel vzpon Škotske), Litvo, Malto in Slovaško ter doma remizirala z Anglijo, potem ko je gostom točko priigral Kane z golom v sodnikovem dodatku. Škotska, na katero ob koncu lanskega leta nihče ni resno računal, je trdno na drugem mestu v skupini in edina sama odloča o svoji usodi. Z zmago v Ljubljani bi si priigrala dodatne kvalifikacije, zato je škotske navijače, ki so sicer zelo miroljubni, zajela prava evforija. V Sloveniji, kamor so prvi dopotovali že včeraj, jih pričakujejo kar 5000.
