Prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir je Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (ICAN), ki je bila ustanovljena pred desetimi leti. Njen največji dosežek je letošnji novi sporazum o prepovedi jedrskega orožja v okviru OZN, ki sicer (še) ne velja, ga pa je podprlo 122 držav, vendar ne tudi glavne jedrske sile.
ICAN nagrado dobi »za prizadevanja, da usmeri pozornost h katastrofalnim posledicam kakršne koli uporabe jedrskega orožja za človeka in za svoje revolucionarne napore za dosego pogodbene prepovedi takšnega orožja«, je v izjavi zapisal šestčlanski Nobelov odbor. Njegova predsednica Berit Reiss - Andersen je dejala, da želijo s podelitvijo nagrade dati nov zagon razpravi o jedrski razorožitvi, ter pozvala zlasti jedrske sile, naj premislijo o pristopu k omenjeni pogodbi. »Ničesar ne bomo dosegli, če sedimo križemrok,« je dejala. Uspeh je po njenem mogoč, tako kot je bil pri prepovedi zemeljskih min, kemičnega in biološkega orožja. Dodala pa je, da se zavedajo vseh izzivov, ki jih razoroževanje prinaša za jedrske sile.
Nagrada kot odziv na realnost
Kot se pogosto zgodi, je izbor nagrajenca odraz razmer v svetu: Severna Koreja razvija jedrski in raketni program in se je zapletla v oster spor z ZDA. Vlada slednjih grozi tudi z odpovedjo jedrskega sporazuma z Iranom. Kaže sicer, da tega vsaj za zdaj ne bo storila, bo pa prihodnji teden očitno »decertificirala« sporazum, kot se je izrazila, s čimer naj bi odgovornost za usodo sporazuma prenesla na kongres.
To ni prvič, da Nobelov odbor na tak način opozarja na jedrsko vprašanje v svetu. Leta 1995 je denimo nagrado za mir dobil poljski fizik Joseph Rotblat, ki je takrat vodil podobno kampanjo za odpravo jedrskega orožja. Podelitev nagrade Rotblatu in njegovi organizaciji je bila tedaj razumljena kot neposredna kritika Francije in Kitajske, ki sta kljub mednarodnim kritikam opravljali podzemne jedrske poskuse. Vendar ni zaleglo, saj sta obe državi s poskusi nadaljevali tudi leta 1996.
Do nagrade v desetih letih
Kampanjo ICAN so sprožili pred desetimi leti v Avstraliji na pobudo organizacije Mednarodni zdravniki za preprečitev jedrske vojne. Tudi ta je dobila Nobelovo nagrado za mir za poskuse jedrskega razoroževanja, in sicer leta 1985. ICAN se je v desetih letih razvil v mrežo 468 partnerskih organizacij v 101 državi (v Sloveniji ne). Kot navajajo, se zgledujejo po mednarodni kampanji za prepoved zemeljskih min, ki je bila ključna za njihovo prepoved s pogodbo leta 1997.
Izvršna direktorica ICAN Beatrice Fihn je za Reuters dejala, da je vznesena zaradi nagrade. Na vprašanje, ali ima kakšno sporočilo za ameriškega in severnokorejskega voditelja, je dejala, da »morata prenehati svoje početje«. Posebej se je obregnila ob Donalda Trumpa, rekoč da se zdi, da »sprejema hitre in neracionalne odločitve« in da samo utrjuje prepričanje, da »ne obstajajo prave roke za napačno orožje«.
Mešani odzivi
Podelitev nagrade kampanji je pozdravil generalni sekretar OZN Antonio Guterres, rekoč da »svet brez jedrskega orožja potrebujemo bolj kot kadar koli prej«. Pozdravila jo je tudi zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt pa je zapisal, da bi si nagrado bolj zaslužili avtorji sporazuma o iranskem jedrskem programu, ki so veljali za tihe favorite. Jedrske sile so se odzvale zadržano. Nekateri analitiki pa so opozarjali, da je odprava jedrskega orožja dvorezen meč, saj da vzdržuje ravnotežje strahu, zaradi česar je njegov obstoj verjetno preprečil kakšno konvencionalno vojno.
Podelitev nagrade bo v Oslu 10. decembra.
