»Odprtje katetrskega oziroma angiografskega laboratorija je izredno pomembno ne le za novomeško okolje in njegove prebivalce, ampak za ves jugovzhodni del Slovenije,« je včeraj ob odprtju dolgo pričakovanega laboratorija dejala direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto dr. Milena Kramar Zupan in se ob tem opravičila bolnikom in njihovim svojcem, ki doslej niso imeli tako pomembne nujne oskrbe in so zato čutili posledice. Katetrski laboratorij je namreč osnova za izvajanje invazivne ter intervencijske kardiologije in radiologije. Novomeška bolnišnica ga doslej ni imela, čeprav je četrta največja bolnišnica v Sloveniji in druga največja regijska, po površini, ki jo pokriva, pa celo prva. Polovico denarja za dvomilijonsko naložbo je zagotovila država, drugo polovico bolnišnica sama. Novomeški interventni center bo tako šesti tovrstni center v državi.
Bolnike pošiljali po vsej državi
»Več kot 1200 bolnikov na leto smo morali poslati v katetrske laboratorije v druge regije, večinoma v UKC Ljubljana, v Izolo pa tudi v Novo Gorico, Celje, Maribor. Delež bolnikov iz naše regije z opravljenimi koronografijami in angiografskimi preiskavami v omenjenih bolnišnicah je kar desetodstoten. Raziskave pa kažejo, da imajo bolniki s srčnim infarktom, ki jih prepeljejo v bolnišnice s tovrstno diagnostiko, trikrat večjo možnost preživetja od tistih, ki so jih prepeljali v bolnišnice brez angiografske diagnostike,« je dejala Kramar Zupanova.
Novomeška bolnišnica je tako doslej imela najnižjo stopnjo hospitalizacij bolnikov v dejavnosti internistike s kardiologijo, in sicer komaj 22 odstotkov, medtem ko je ta delež v drugih slovenskih bolnišnicah od 29 pa tudi do 39 odstotkov. Preiskave v katetrskem laboratoriju zajemajo kateterizacijo srčnih votlin, koronarnih in drugih arterij, diagnostično obravnavo bolezni zaklopk in srčne mišice.
Kot pojasnjuje primarij Iztok Gradecki, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, v katetrskem laboratoriju najprej opravijo diagnostično preiskavo, kar pomeni, da skozi eno od arterij, bodisi na roki ali nogi, naredijo dostop do ožilja in preko tega dostopa uvedejo diagnostične katetre do ustja žil, ki jih želijo pregledati. »Če ugotovimo zoženo mesto na arteriji, lahko takoj nadaljujemo s terapevtskim delom oziroma zdravljenjem, saj lahko zoženo mesto razširimo s posebnimi baloni in ga ojačamo, da se znova ne zoži, s tako imenovanimi žilnimi opornicami.«
Z boljšo prekrvavitvijo do boljšega življenja
Tako preprečijo nastanek miokardnih infarktov in drugih bolezni ter prezgodnjo smrt, hkrati pa izboljšajo kakovost bolnikovega življenja, ki zaradi motene prekrvavitve prej ni mogel biti telesno aktiven, dodaja Gradecki. »Ko prekrvavitev denimo srčne mišice izboljšamo, te težave izginejo. Bolnik je po 24 urah odpuščen iz bolnišnice, zelo pomembno je namreč, da se čim hitreje vrne v domače in delovno okolje.«
Bolezni srca in ožilja, med katerimi je najpogostejša ishemična bolezen srca, so v Sloveniji še vedno glavni vzrok smrti pri starejših od 65 let, kot pomemben vzrok smrti pa se začnejo pojavljati že po 45. letu starosti. Tako več kot tretjina ljudi pri nas umre zaradi posledic srčno-žilnih bolezni, bolniki iz jugovzhodne Slovenije pa so bili doslej med najbolj ogroženimi. Splošna bolnišnica Novo mesto skrbi za okrog 132.000 prebivalcev novomeške, črnomaljske, metliške, trebanjske in delno krške občine, z nekaterimi dejavnostmi pa pokriva tudi del brežiške in sevniške občine.
