Nenavadne vladne napovedi glede pomoči revnim

Število revnih se ne zmanjšuje

V letošnjem letu se število prejemnikov DSP ni bistveno spremenilo. Avgusta letos je denarno socialno pomoč prejelo 51.464 oseb, kar je šeststo manj kot avgusta lani, skupna mesečna vsota sredstev pa se je celo povečala za 60 tisoč evrov, torej je ostala približno 14,7 milijona evrov. Vlada je socialno pomoč z letošnjim avgustom zvišala za nekaj evrov, poleg tega pa je znesek, ki ga dobi posameznik, odvisen od več dejavnikov – na primer od tega, kolikšno »delovno aktivnost« kaže prejemnik ter koliko drugih oseb je v gospodinjstvu in koliko imajo te osebe premoženja in dohodkov. Osnovni znesek DSP za samske osebe, starejše od 26 let, znaša 297 evrov mesečno.

Na ministrstvu za delo so prepričani, da se bo število najrevnejših kmalu res začelo občutneje zmanjševati. »Glede na rast zaposlovanja in zmanjševanje brezposelnosti ter glede na aktivnosti, ki jih vodimo na trgu dela za čim večjo zaposlenost dolgotrajno brezposelnih oseb, pričakujemo, da se bo število prejemnikov denarne socialne pomoči postopno začelo zmanjševati,« so pojasnili, »pozitivne spremembe na trgu dela se na področju socialne problematike namreč pokažejo z zamudo.«

Tudi po optimističnem scenariju morda ne bo dovolj

Vendar mnogi opozarjajo, da v proračunu ni predvidenih dovolj sredstev, tudi če bi se uresničila optimistična napoved ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Kmalu bi namreč morali biti znani izračuni ministrstva glede minimalnega dohodka in če bo ta za več kot petino višji kot znesek denarne socialne pomoči, zakon ministrici nalaga, da DSP zviša.

Na ministrstvu za delo poudarjajo, da novega zneska DSP še niso izračunali, ter dodajajo: »Kolikor bi se izkazalo, da bi bilo sredstev premalo, bi jih morali zagotoviti s prerazporeditvami oziroma z zagotovitvijo dodanih sredstev ministrstva za finance.« Tudi tam pravijo, da bodo sredstva poiskali, če se vlada »sooči z novimi obveznostmi«, a opozarjajo, da »to seveda ni preprosta naloga«. »Moramo skrbeti za srednjeročno uravnoteženost javnih financ, zato je zelo pomembno, da proračunski uporabniki skrbno načrtujejo porabo sredstev,« so sporočili z ministrstva za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman.

Poznavalci slovenske socialne politike pričakujejo, da bo omenjeni pogoj za zvišanje DSP izpolnjen, in pri tem opozarjajo, da je pravzaprav izpolnjen že osem let. Že v letu 2009 je Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja za ministrstvo izračunala, da bi morala začasna denarna socialna pomoč za samske osebe znašati 385 evrov na mesec. Ta znesek je po njenem mnenju dovolj za najnujnejše stroške in bi moral biti namenjen ljudem samo za tisti čas, ko se lahko izognejo stroškom, kot so vzdrževanje stanovanja, nabava drugih trajnejših potrošnih dobrin ter stroškom za rekreacijo in kulturo. 385 evrov je za trideset odstotkov več, kot DSP znaša sedaj, in v opozicijski stranki Levica so izračunali, da razlika pomeni 50 milijonov evrov na leto.

Iskanje zadostne razlike do minimalne plače

Tudi tokrat je izračune, na podlagi katerih zdaj ministrstvo pripravlja svoje izračune, pripravila Nada Stropnik. Svoje delo je končala že aprila, ministrstvo pa še ne, saj še vedno »opravlja dodatne izračune glede razmerja med dvigom osnovnega zneska minimalnega dohodka in minimalno ter povprečno plačo z vidika razmerja med socialnimi transferji in plačilom za opravljeno delo«. Poudarjajo namreč, da je treba »razmerje med minimalno plačo in osnovnim zneskom minimalnega dohodka vzdrževati tako, da ne bodo ljudje, ki ne delajo, dobili več kot tisti z minimalno plačo«. Dokler ne končajo svojih dodatnih izračunov, ne želijo razkriti niti izračunov, ki jih je Nada Stropnik pripravila aprila.

Ministrstvo je že za njen izračun iz leta 2009 ocenilo, da je previsok, čeprav je Nada Stropnik sama že upoštevala razmerje med višino socialnih transferjev in minimalno plačo. Pripomnila je, da bi morali, če sta si minimalni dohodek in minimalna plača preblizu, razmerje popraviti socialni partnerji z dvigom plač.