Ker bi zdravniki še vedno radi, da bi dopoldan »delali« v javni zdravstveni ustanovi, popoldan pa bi imeli koncesijo, v javni službi naredijo vse, da se čakalne vrste daljšajo, da popoldan služijo kot koncesionarji. Koncesijo naj torej imajo samo tisti zdravniki, ki jim je to edina zaposlitev in prihodek. Tudi to je ena izmed vej korupcije v zdravstvu in odtekanja denarja iz zdravstvene blagajne, kakor tudi še vse v nadaljevanju napisano.

Rajko Kenda, nekdanji strokovni direktor Pediatrične klinike, še naprej ostaja zaposlen v tej ustanovi, čeprav je izpolnil pogoje za upokojitev in kljub očitkom, da je objektivno odgovoren za dogajanje na otroški srčni kirurgiji. Po razrešitvi z mesta generalnega direktorja UKC je Simon Vrhunec tudi ostal kot svetovalec. Pa nabava žilnih opornic za UKC, pa srčni kirurg Mishaly brez licence – so to strokovna, politična ali etična vprašanja? Ali je korupcija?

Glede korupcije v zdravstvu je bilo doslej razkritih že več primerov domnevno podkupljenih zdravnikov in farmacevtov s strani dobavitelja medicinskega materiala. Spomnimo se afere pred kratkim, ko je kar skladiščnik urejal zdravniške preglede in preskakovanje čakalnih vrst, seveda za lepe denarje. Še več takšnih primerov bi lahko naštel – ali vse to ne dokazuje, da se je v zdravstvenem sistemu korupcija očitno že tako udomačila, da o njej med zaposlenimi manjka že čisto osnovna zavest in da posamezni akterji ščitijo drug drugega?

Zdravniška pobuda, ki velja za največjega kritika trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu, je opozorila, da se zaradi nepravilnosti letno izgubi kar okoli 500 milijonov evrov denarja iz zdravstvene blagajne.

Ko ljudje govorijo o zdravstvu, se pogovori običajno začnejo o tem, kako dolgo so kje čakali na pregled. Nadalje, kako so jih pošiljali od vrat do vrat. A večina jih čaka s potrpljenjem in skrbjo, saj gre za zdravje, kajti vsi smo krvavi pod kožo. Žal se v zadnjih letih tudi veliko govori o korupciji in visokih stroških za zdravstvo, ki da je vreča brez dna in je nenehno v javni obravnavi.

Že več vlad in ministrov za zdravstvo je priznalo, da je korupcija v zdravstvu velika težava. Lobiji delujejo, težko si je zatiskati oči, da tega ni. Pri korupciji, posebno v zdravstvu, tolerance ne sme biti.

In na koncu še razmislek. Treba bo predvsem odkriti vse tiste, ki so vključeni v prikrito ter tudi že javno in odkrito korupcijo v zdravstvu, gospodarstvu, financah, javnih naročilih, ter jih ustrezno kaznovati, hkrati pa razvijati tudi ustrezen poslovni model odgovornosti pri delu. Ker pa v tej naši ubogi Sloveniji za nečedna in kriminalna dejanja odgovarjajo samo »kurji tatovi«, pa smo, kjer smo.

Darko Kastelic, Trebnje