Postavimo se v »sklepe« pacienta s prirojeno boleznijo. Prizadete ima vse velike in male sklepe, ker hrustanec in kosti dobesedno »razpadajo«. Zanjo ni zdravila. So pa protibolečinska zdravila in skalpel. V rokah ga vsakih nekaj let držita ortoped ali nevrokirurg. (Se ne da načrtovati, da bi bil že na čakalni listi za poseg.)
Lahko pa stopimo v čevlje človeka, ki samo zaradi »močne obrabe kolkov/kolen/ramenskih sklepov« in posledično neznosnih bolečin že več let poseda za zapečkom, čeprav si želi delati, živeti. Pred njim so (ne)pregledne čakalne vrste, vodene računalniško, da so bolj transparentne (če verjamete), ki mu ne omogočajo takojšnjega zdravljenja ali vsaj zdravljenja v razumnem roku.
In kakšna je povezava med bolnikoma in naslovom Bolnik ima pravico? Če vprašate bolnika, vam bo odgovoril: »Meni je vseeno, kdo mi bo pomagal. Zdravnik v javnem zdravstvu ali zasebnik koncesionar. Zame je pomembno, da ima čas, ko ga jaz potrebujem, ne čez eno, dve, tri leta, da je strokovnjak na področju, ki je zame pomembno, in da premore kanček empatije. Jaz plačam zavarovanje; dvojno. ZZZS in ministrstvo za zdravje pa naj pošteno in pravično plačata izvajalca.«
Ali tisti, ki delite denar za zdravljenje, nikoli ne pomislite, da ste že jutri lahko na čakalni listi za…? Mogoče celo za kemoterapijo? Vi ste pri koritu in s tem nimate težav, jasno, vi boste »odleteli« naravnost v naročje tujemu zdravstvenemu sistemu, ki je prijaznejši do bolnikov in zdravnikov.
Kako je v Sloveniji prišlo do zasebnih in zasebno-koncesijskih ambulant, sanatorijev, podjetij v zdravstvu? Kdo je sanatoriju v Rožni dolini, MD Medicini, Arbormei, Kirurgiji Bitenc itd. podelil koncesijo za opravljanje medicinskih storitev/posegov? So si to podelili sami? So to ukradli? So to izsilili?
Če so si to pridobili nezakonito, jih razlastite in kaznujte. Nemudoma. Kader iz njihovih zdravstvenih podjetij pa naj za kazen »noč in dan« operira v zaseženih privatnih sanatorijih in javnih bolnišnicah, da te ne bodo brez pacientov. (Tako se boste lahko prepričali, ali zasebno koncesijstvo ustreza osnovnim pogojem za operacije.) Če pa ste jim to podelili vi, cenjeni, v politiki, na ministrstvih, v ZZZS, pa ste se nekje pošteno ušteli. Kako naj človek drugače to razume?
V današnjem družbenem sistemu je poudarek na izbirnosti in dostopnosti. Vi ste jim to omogočili, pa si potem kmalu ali celo takoj (vsaj za nekatere) premislili in jih poskušate povsem degradirati.
Poglejmo samo primer MD Medicina, d. o. o., ki ga javno izpostavljate že več mesecev, če ne že leto, ter o njem in njihovih kadrih širite zelo nasprotujoča si mnenja, stališča in argumente. Kot pacient pomisliš, da jim delate reklamo in si sprva vesel, ker si to zaslužijo. Če bi se zdravili pri njih, bi to potrdili. Ko ugotoviš, da se z njimi javno poigravate, pa postaneš razjarjen. Najprej jim tako zaupate, da jim namenite okrog 400 ortopedskih operacij (skrajševanje čakalnih vrst), ko bi jih bilo treba financirati, pa ugotovite, da nimajo osnovnih pogojev za opravljanje operacij.
Iz koga se norčujete? Iz pacientov, ki končno upajo? Iz zdravnikov? Ali pa ste preprosto vi povsem neodgovorni? In če je slednje, ker se drugače te zgodbe skoraj ne da razumeti, je prav, da posledice nosite vi. Da nemudoma rešite finančno situacijo na vseh ravneh, pa ne samo začasno, ampak dolgoročno. To je vaša delovna in etična dolžnost.
Bolnika, ki vam to sporoča, vaše pomote, napake, neodgovornost… ne zanimajo. (Ne gre verjeti, da je to sploh napaka, ampak preprosto kljubovanje, merjenje moči.) Njega zanima zdravje. Vam pa je z mnogimi drugimi podobno mislečimi državljani podelil mandat, da rešujete finančno in organizacijsko obliko delovanja zdravstvenih ustanov/podjetij/sanatorijev/ambulant, ter z njihovimi oblikami plačila: javno, zasebno, koncesijsko.
Ja, tako preprosto gledamo na to uporabniki.
Alenka Č. JanžekovičSveti Tomaž
