Približno 3,7 milijarde evrov prihodkov z naslova potovanj, pet milijonov obiskov, 16 milijonov nočitev in 3,2 dneva povprečne dolžine bivanja, 6500 novih in 8500 obnovljenih sob v naslednjih petih ali sedmih letih. To so cilji, za katere si prizadevajo na ministrstvu za gospodarstvo in so jih zapisali v včeraj v vladi sprejeti strategiji razvoja slovenskega turizma do leta 2021. Za primerjavo, lani so prihodki iz naslova potovanj znašali 2,3 milijarde evrov, število turističnih obiskov pa se giba pod štirimi milijoni evrov letno. Lani smo prvič prebili mejo 11 milijonov nočitev, pri čemer dobrih 1,2 milijona ustvari Ljubljana.
Dokument sledi praksi
»Obstaja potreba po aktivnejši in bolj pragmatični vlogi vlade pri prestrukturiranju in vnovičnem zagonu turističnega sektorja,« so zapisali snovalci strategije. Bogate naravne, kulturne in družbene raznolikosti Slovenije so ena njenih najpomembnejših konkurenčnih prednosti. »Jasno je, da mora vlada postaviti omejitve glede aktivnosti, ki lahko povzročijo degradacijo okolja, pa tudi zagotoviti trajnostno rabo naravnih, družbenih in kulturnih virov,« piše v dokumentu. Zelen, butičen in ne množičen turizem je torej temelj razvoja.
Vlada se bo morala kmalu tudi lotiti »resnih in hitrih« sprememb turistične zakonodaje. »Samoumevno je, da Slovenija že nekaj let potrebuje bolj na turizem osredotočene zakonodajne prilagoditve, ki zagotavljajo prijazno poslovno okolje na področju obdavčitve, urejanja trga dela, nastanitev, gostinstva, aktivnosti v naravi,« predvideva dokument.
»To je prva strategija, ki ni zgolj posnetek stanja na terenu, ampak ima jasno določene prioritete. Cilji so ambiciozni, ampak po naši oceni jih bomo realizirali,« je optimističen gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Strategija predvideva tudi oblikovanje štirih makroregij – alpske, sredozemske, panonske in osrednje Slovenije z Ljubljano – ter tudi trženje destinacij in ne posameznih krajev. Dokument tako sledi praksi; ljubljanska urbana regija se kot taka trži že nekaj let, letos je bil oblikovan tudi zavod Turizem doline Soče, znotraj katerega se tržijo Bovec, Kobarid in Tolmin. Prav marketinško pozicioniranje Slovenije s pomočjo makroregij Peter Vesenjak, nekdanji državni sekretar, ki je v preteklosti sodeloval pri snovanju več državnih in lokalnih turističnih strategij, izpostavlja kot pozitivno. »Informacija o raznolikosti na majhnem koščku ozemlja je zelo dobro marketinško definirana s pomočjo teh regij,« pravi. Po drugi strani je po njegovem mnenju preslabo definirano samo upravljanje, organizacija in logistika destinacij, pa tudi razmerje med STO ter lokalno ravnjo, kar izpostavlja kot pomanjkljivosti strategije.
Privatizacija državnih hotelov
»Potrebujemo nove naložbe, s katerimi bomo vstopili v globalno turistično tekmo,« je še rekel Počivalšek. Vlagatelji so tudi tukaj prehiteli državo; v Ljubljani je pravkar odprl vrata petzvezdični hotel Intercontinental. Obstajajo tudi pobude za gradnjo približno enakega hotela Zlatarne Celje, poslovnež Izet Rastoder je prav tako že izrazil zanimanje za gradnjo hotela v Stožicah.
Slabše kaže usodi hotelov v državni lasti. »Velik delež državnega lastništva je vzrok za neučinkovito upravljanje, nevlaganja v zadnjih letih in propadanja hotelov s slabim upanjem, da bo situacija v kratkem rešena. Vladni poskusi sanacije in privatizacije so bili neuspešni,« ugotavljajo v strategiji. Dokument predvideva nov načrt prestrukturiranja. »Želimo, da se turistično državno premoženje skoncentrira v eni državni ustanovi v specializirani obliki,« je rekel minister. Pričakuje, da bo pri tem tvorno sodelovala tudi DUTB, ki ima v rokah usodo Istrabenzovih hotelov (kako na to gledajo v DUTB, nam niso odgovorili). A to bi bila zgolj vmesna rešitev. Počivalškova končna ideja je oblikovanje dveh ali treh velikih zasebnih sistemov, kjer bi se skoncentriralo zdaj državno premoženje. Tudi ideja končne privatizacije je tisto, kar v strategiji po mnenju Vesenjaka pozitivno izstopa. »Veliko državno lastništvo hotelov je vsekakor abnormalnost, ki jo je treba rešiti,« pravi.
Tudi za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 99,7 odstotka turističnega gospodarstva, 76 odstotkov zaposlenih v sektorju in ustvarijo 75 odstotkov prihodkov, imajo na ministrstvu načrt; nepovratna sredstva, kredite in olajšave. Zamislili so si naložbeno kreditno linijo za podjetja v obliki sklada pri SID banki v vrednosti do 300 milijonov evrov.
Toda če denarja države ne bo, lahko tudi cilje šeste turistične strategije doleti podobna usoda, kot je njeno predhodnico – domala vsi cilji so ostali neuresničeni.
