Mit, da bradavice povzročajo krastače, je res zgolj mit. Krivci zanje so nekateri tipi papiloma virusov (HPV), s katerimi se okužimo, ko pridejo v neposredni stik s kožo, je pojasnila prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj. Virus lahko, kot je dodala, več mesecev preživi v okolju in tudi inkubacijska doba – od okužbe do prvih simptomov – je lahko zelo dolga.
Najpogosteje se z omenjenimi virusi okužimo v skupnih telovadnicah, tuših, bazenih. Bradavice so pogost pojav tudi pri otrocih oziroma mladostnikih, ki pridejo v stik z virusi v šoli ali vrtcu ter pri druženju z vrstniki. Dr. Planinšek-Ručigajeva pravi, da so zelo razširjene pri bolnikih z imunodeficienco oziroma oslabljeno imunostjo, naj bo to zaradi bolezni ali zdravil. »Na splošno jih ima v populaciji okoli deset odstotkov, pri mladostnikih se ta številka lahko dvigne do 30 odstotkov,« je navedla in dodala, da so pogostejše pri ljudeh z vlažno in razpokano kožo.
Nadležni izrastki, ki jih sestavljajo mrtve kožne celice, se najpogosteje pojavijo na prstih na rokah in na stopalih, lahko pa tudi na drugih delih telesa. Pri mladostnikih so pogoste ploščate bradavice na obrazu, lahko se razvijejo tudi na kolenih in drugih delih, ki so pogosto poškodovani.
Pred samozdravljenjem po diagnozo
Virusne bradavice prepoznamo kot bulice s hrapavo, cvetači podobno površino, ki imajo na sredini drobne črne pikice. Za bradavice na stopalih je značilno, da so zaradi pritiska teže telesa sploščene in obdane z odebeljeno kožo. V vsakem primeru jih je dobro pokazati strokovnjaku. »Da gre res za bradavice, naj le potrdi zdravnik, preden se morda lotimo odstranjevanja sami doma. Podobno so lahko videti otiščanci, spremembe na peti pri športnikih, starostne bradavice, še huje pa je, če jih zamenjamo z aktinično keratozo ali celo skvamozno-celičnim karcinomom ali melanomom kože,« je poudarila predstojnica Dermatovenerološke klinike.
Potem ko je podana diagnoza, lahko sledi (samo)zdravljenje. Zdravnik pacientu predpiše pripravke, ki vsebujejo salicilno in druge kisline različnih jakosti. Tekočino je nato treba s čopičem dnevno nanašati in sčasoma se bradavice odluščijo. »Zdravljenje je dolgotrajno, nanosi so potrebni tudi do 12 tednov,« pravi Tanja Planinšek Ručigaj. Seveda je treba natančno upoštevati navodila proizvajalca. Kot je opozorila, je treba biti posebno previden pri bolnikih s sladkorno boleznijo, da ne povzročimo še dodatne okužbe.
Če samozdravljenje ni uspešno, je naslednji korak obisk specialista. Dermatologi najpogosteje bradavice odstranijo s krioterapijo – zmrzovanjem s tekočim dušikom, ohlajenim na –196,5 stopinje Celzija. Tako dosežejo, da se z mehurčki bradavice dvignejo in odluščijo. To je razmeroma boleč poseg, a ne pusti trajnih posledic na koži in lahko reši težavo ob enkratnem obisku. Ne pa vedno. »Predvsem pri bradavicah na stopalih je treba postopek večkrat ponoviti,« je spomnila dr. Planinšek-Ručigajeva. Druge metode, kot so kirurško odstranjevanje ali lasersko odstranjevanje, po izkušnjah na kliniki niso tako uspešne in mnogokrat vidijo razsoj bradavic okrog obravnavanega mesta. Čakalne dobe? »Povsem enake kot za bolnike z drugimi diagnozami pod redno.«
Bolj grde kot boleče
V zadnjih letih so tudi v lekarnah na voljo sredstva za zmrzovanje bradavic z utekočinjenimi plini, ki so primerna za domačo uporabo. Z njimi je treba ravnati previdno, predvsem pa z zdravljenjem vztrajati in postopek večkrat ponoviti.
Na drugi strani zdravljenje bradavic niti ni vedno potrebno. V mnogih primerih so bradavice problem estetske narave, navadno ne bolijo, razen če pritiskajo ob živec. »Če bradavice niso boleče, pogosto je to na stopalih, zdravljenje niti ni nujno,« je potrdila predstojnica Dermatovenerološke klinike. Pogosto namreč bradavice kar same izginejo, brez zdravljenja, a lahko mine veliko let, poleg tega pa obstaja velika verjetnost ponovitve. Možno jih je tako preprosto pustiti pri miru, vendar se je treba zavedati, da se bradavice prenašajo. Mokre naj bi bile precej nevarne za širjenje virusov.
