1. Spoštovana Polona Jamnik ne sebe, ampak v resnici mene sprašuje, ali se z enako gorečnostjo oglašam tudi na pisma ljudi »z drugega pola« (namreč v »desnih« časopisih) ali pa teh drugih časopisov ne štejem za svoje. S tem drugim delom vprašanja je na prvo vprašanje že kar sama pravilno odgovorila: kot levičar se v teh polemikah trudim »čistiti pred svojim pragom«. Kakšna so moja stališča do kolaboracije in narodnega izdajstva, je pa tudi iz njih povsem jasno in ne bom ponavljal.

2. Spoštovani Jožef Martini svojih žaljivih obdolžitev Spomenke Hribar očitno noče niti uvideti, kaj šele, da bi se zanje, če so bile morda le spodrsljaj, opravičil – namesto tega raje meni podtakne, da sem ga »brez obotavljanja označil za zlobneža in neumneža«. Iz neke druge svoje nekorektnosti bi se rad izmazal z izgovorom, da v tistem kontekstu z besedo »osamljen« ni mislil istega kot »sam« – tu pa ne zna ločiti med mojim očitkom, da je bilo eno njegovo konkretno ravnanje (nasproti Spomenki Hribar) zame »zlobno-neumen napad«, in tem, da nekoga karakterno (osebnostno) označiš kot zlobneža in neumneža. Kot pravnik se dobro zavedam, da niti tistega, ki je nekoga umoril, ne smeš osebnostno označevati kot morilca – kaj šele vsakogar, ki kdaj reče tudi kaj neumnega ali zlobnega, za neumneža in zlobneža.

Uredništvu pa predlagam, da to polemiko nadaljuje le, če bo kdo vsebinsko prispeval kaj novega k doslej predstavljenim argumentom o NOB in kolaboraciji.

Matevž Krivic, Spodnje Pirniče