Prebral sem to, kar so v medijih povedali predsedniški kandidati in nisem našel skorajda ničesar uporabnega, razen splošnosti in nekaj malega konkretnega glede zdravstva, arbitraže in mladih. O tem, kar nas lahko vsak trenutek doleti, pa nihče nič. Vmes se je zgodil referendum oziroma kar plebiscit za samostojnost Katalonije s krvavo represijo španske policije na račun glasujočih in 900 ranjenih. Pri tej zgodbi, ki se je šele začela, so se vsi kandidatke in kandidati odzvali primerno, veliko bolje kot sama vlada, da ne govorimo o EU. V mislih pa imam neki drugi, nevarnejši in bolj globalen izziv.

Smo na robu jedrske vojne najmanj med ZDA in Severno Korejo, ki če se vname, bo ali ostala regionalno omejena in povzročila žrtve in škodo samo tam, ali pa bo zajela še širši prostor, morda ves preostali svet in postala svetovna, kar pomeni apokaliptična. A o tem niti besede, kot da se tega stanja ne zavedamo, kot da je še vse povsem obvladljivo in nas nič hujšega ne more doleteti, kot da če se že ima zgoditi, bo ostalo tam daleč in se nas ne tiče, kot da smo na povsem varni strani sveta in nam kvečjemu grozijo nov val beguncev, provokacije in incidenti v Piranskem zalivu, kak recidiv v nekdanji SFRJ ter nova gospodarska kriza. Tudi do klimatskih sprememb smo dokaj prizanesljivi in neodzivni. No, da ne bom do koga prehud in krivičen, dopustim tudi resignacijo, češ karkoli povemo, smo tako mali in nepomembni, da nas nihče od glavnih ne upošteva. Zato tudi molk, previdnost, neopredeljenost do naslavljanja odgovornosti in odgovornih.

Prvi izmed vseh, ki nosijo to odgovornost, je po mojem in mnenju še velikega dela svetovne javnosti, nenazadnje tudi njegovih sodržavljanov, ki se vse prej kot spoštljivo vedejo do njega, Donald Trump, človek, za katerega sem napisal, ko je bil izvoljen, da če so ZDA 2001 doživele svoj 11. september, je svet lani doživel svoj 9. november.

Novi ameriški predsednik se v ničemer ni izneveril. Napovedal je umik iz pariškega podnebnega sporazuma, ene največjih zapuščin Baracka Obame, in v samem hramu miru, dogovarjanja in iskanja političnih, diplomatskih in pravnih odgovorov na izzive sveta, na sedežu OZN, napovedal totalno uničenje Severne Koreje, ki da s svojimi raketami in atomskimi konicami grozi južni sosedi, Japonski, in samim ZDA ter posredno celotnemu planetu; napadel je jedrski dogovor Zahoda, z Evropsko unijo na čelu, z Iranom, ki da ga vodi »morilski režim, glavni izvoznik nasilja«, in nakazal možnost posredovanja tudi v Venezuelo predsednika Madura, »v bran ustavne ureditve, svobode, demokracije in človekovih pravic«. Oklofutal je ves dobro misleči svet, samo svetovno organizacijo, oklofutani pa so tiho, da ne bi te prejeli še po drugem licu.

Naš predsednik vlade ga je celo pohvalil, ker se je bojda postavil na stran spoštovanja vladavine prava, misleč morda, da nam bo s tem pomagal pri udomačitvi Hrvaške z arbitražno sodbo in njeno implementacijo, in se navdušeno z njim in njunima damama slikal. Pa sem pomislil na vse tiste evropske politike, ki so se v drugi polovici tridesetih letih prejšnjega stoletja veselo slikali s takratnim nemškim kanclerjem.

Ne le to. Zagovornike pristopa Slovenije k pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja je premier Miro Cerar okvalificiral za populiste in še enkrat poudaril, da naša država omenjenega dogovora ne namerava podpreti. Naj se torej jedrsko oboroževanje kar nadaljuje in se to orožje, ker prepovedi ne postavljamo, lahko tudi uporabi. In naši pretendenti za Erjavčevo 17? Vsi so pridno tiho. Le o tem, ali je ali ni predsednik moralna avtoriteta, ter o tem, seveda z različnimi pristopi, da je treba poskrbeti za narodov blagor, še zlasti za mlade, ki da so naša prihodnost. Če nam je ne bo kdo, tam daleč, v Washingtonu, vzel.

Še je čas, gospe in gospodje. Volilna tekma se je šele začela in soočenj še ni. Dajmo, malo korajže, samozavesti in suverene drže. Smo majhni, a pomembni, kar so dokazali Goran Dragić in tovariši na nedavnem evropskem prvenstvu. Da bomo vsi tisti, ki mislijo podobno kot jaz, vedeli, komu oddati glas.

Aurelio Juri

nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper